Nadaljujejo se srditi spopadi v Donecku na vzhodu Ukrajine in Kursku na ruski strani meje. Obe strani poskušata doseči čim boljša izhodišča za pogajanja pred 20. januarjem, ko bo oblast v ZDA prevzel Donald Trump, ki naj bi obe strani prisilil v pogajanja. V resnici je nepredvidljiv in ni jasno, kako se namerava lotiti zadeve. Možno je tudi, da mu bo Vladimir Putin vsilil svoje zahteve. Na srečanju julija 2018 v Helsinkih je Trump, ko je bil prvič predsednik, s svojo telesno držo dajal vtis, kot da se Putina boji, kot da ga nekdanji obveščevalec z nečim izsiljuje.

Zasedeno ozemlje v Kursku zmanjšano na dobro polovico

Najhujši boji v Donecku divjajo v bitki za Pokrovsk, ki se mu ruska vojska počasi, a vztrajno približuje že več mesecev. S padcem tega strateškega mesta bi se ruski vojski odprla možnost, da osvoji ves Doneck in morda tudi Zaporožje.

V ruski regiji Kursk, kjer so Ukrajinci avgusta zasedli 1300 kvadratnih kilometrov, jih zdaj branijo še 700. Na prvi bojni črti se bojujejo Severni Korejci, ki naj bi jim Ukrajinci v zadnjih dneh zadali hude izgube. V Beli hiši menijo, da je bilo ranjenih ali ubitih že več kot tisoč Severnih Korejcev. V četrtek so enega zajeli, a je v petek umrl za posledicami ran. Po oceni zahodnih obveščevalcev se v regiji Kursk poleg 50.000 ruskih vojakov bojuje 11.000 Severnih Korejcev. A režim v Pjongjangu jih lahko brez težav pošlje v boj še vsaj 100.000, saj ima v svojih vojašnicah več kot milijon vojakov. Putinu tako ne bi bilo treba znova razpisati nepriljubljene mobilizacije med Rusi.

Na božič so Rusi napadli ukrajinsko energetsko infrastrukturo s 70 izstrelki, tudi balističnimi, in več sto brezpilotniki. To je letos trinajsto rusko intenzivno bombardiranje električnega omrežja in z njim povezanih objektov. Putin, ki hoče tudi na tak način Ukrajince spraviti na kolena, je za napad izbral 25. december, ker so se lani sicer večinoma pravoslavni Ukrajinci distancirali od Rusov tudi na tak način, da so praznovanje pravoslavnega božiča 7. januarja po julijanskem koledarju zamenjali z zahodnim, ki je po gregorijanskem koledarju 25. decembra. Vsekakor je škoda na energetski infrastrukturi ogromna in več sto tisoč ljudi je v mrzli zimi ostalo brez ogrevanja.

Obtožbe za požige in eksplozije

Ukrajina na to mrcvarjenje odgovarja s svojimi brezpilotniki, ki napadajo tudi vojaške objekte v Čečeniji. S tem je povezano tudi strmoglavljenje azerbajdžanskega letala v Kazahstanu, ki ga je očitno že nad Groznim pomotoma zadela ruska protizračna obramba. Ruske oblasti so sprva trdile, da je prišlo do trka z jato ptic. Danes pa so obtožile Ukrajino, da je napadla Grozni z brezpilotniki, ko je letalo tam poskušalo pristati.

Medtem rusko notranje ministrstvo obtožuje ukrajinske tajne službe za 55 požigov in eksplozij v zadnjih desetih dneh v stavbah nabornih komisij, bankah in upravnih zgradbah predvsem v Moskvi in Sankt Peterburgu. Povzročali jih naj bi ruski državljani, ki so jim naročniki preko spleta za to obljubili denar. 

Fico bi gostil mirovna pogajanja

Slovaški premier Robert Fico, ki je minulo nedeljo obiskal Putina v Moskvi, je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti mirovna pogajanja, kar je ruski predsednik pozdravil. V zvezi s tem velja omeniti povezovanje Fica, Trumpa in madžarskega premierja Viktorja Orbana. Fico se je odločil za obisk v Kremlju tik pred iztekom pogodbe med Gazpromom in Ukrajino, ki ne bo več omogočala dobave ruskega plina Slovaški, Madžarski in Moldaviji.

Priporočamo