Sporni etiopski najem obale Somalilanda

Dostop do morja je za Etiopijo, ki je celinska država, vitalnega pomena, zato se je vlada predsednika Abija Ahmeda dogovorila za petdesetletni najem dvajsetih kilometrov obale samooklicnega Somalilanda, dela sosednje Somalije. Somaliland trdi, da dogovor predvideva etiopsko priznanje Somalilanda, česar ni storila še nobena članica OZN, a Etiopija tega uradno ni potrdila. Dogovor je vseeno sprožil izredno oster odgovor oblasti v Somaliji, ki so Adis Abebo obtožile »očitne kršitve naše suverenosti« in zahtevale sklic nujne seje varnostnega sveta. V Mogadišu so potekali protesti proti sporazumu (na fotografiji), ki bi lahko še bolj destabiliziral že tako kočljiv položaj na Afriškem rogu. Arabska liga je podprla Somalijo, tudi Evropska unija pravi, da je suverenost Somalije treba spoštovati. Etiopija nima svojega dostopa do morja od osamosvojitve Eritreje v začetku 90. let. Potem je sicer še uporabljala eritrejska pristanišča, dokler nista državi konec 90. let zašli v vojno in je Etiopija preusmerila pomorski promet skozi sosednji Džibuti. Tudi Somaliland je v 90. letih razglasil neodvisnost od Somalije po izbruhu državljanske vojne, ki še vedno traja, a ga ni priznal nihče razen Tajvana. Somaliland je sicer ozemlje nekdanje britanske kolonije Britanski Somaliland, ki je bilo ob dekolonizaciji neodvisna država pet dni poleti leta 1960. Potem se je združil z italijanskim protektoratom Somaliland in nastala je Somalija. Somaliland s 4,5 milijona prebivalci leži vzdolž obale Adenskega zaliva med morjem in Etiopijo, uradna Somalija pa tam nima pravega vpliva, saj ima entiteta svojo vojsko, ustavo, oblasti in denar, položaj tam pa je relativno stabilen v primerjavi s preostalim delom Somalije. Etiopija pravi, da ni vzrokov za razburjanje, saj so dogovore s Somalilandom v preteklosti že sklepale druge države.