Kapsulo Dragon so izstrelili v ponedeljek ob 21.46 po krajevnem času iz Nasinega vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi z raketo Falcon 9. Dobro uro kasneje je kapsula dosegla polarno orbito.
Misija, imenovana Fram2 po znameniti norveški ladji, zgrajeni v 19. stoletju za ekspedicije na Arktiko in Antarktiko, bo vključevala vrsto poskusov, vključno s prvim rentgenskim slikanjem v vesolju in gojenjem gob v mikrogravitaciji.
Med večdnevno misijo si bo posadka ogledala polarni regiji in preučila vijolične luči, ki spominjajo na severni sij, imenovane STEVE (ang. Strong Thermal Emission Velocity Enhancement), na nadmorski višini od 425 do 450 kilometrov.
Zasebno potovanje v vesolje
"Z enakim pionirskim duhom kot zgodnji polarni raziskovalci želimo zbrati nove podatke in znanje za napredek pri dolgoročnih ciljih raziskovanja vesolja," je pred izstrelitvijo dejal vodja misije Chun Wang, na Kitajskem rojeni malteški podjetnik, ki je obogatel s kriptovalutami in ki financira to zasebno misijo.
Preostali člani posadke so še norveška filmska režiserka Jannicke Mikkelsen, raziskovalka robotike iz Nemčije Rabea Rogge in avstralski polarni raziskovalec Eric Philips.
Težje dosegljiva polarna orbita
Kapsula Dragon okoli zemelje kroži v polarni orbiti, kar pomeni, da potuje čez oba zemljina pola. Ker se zemlja pod njo vrti, bodo astronavti iz te tirnice lahko opazovali celotno površino zemlje.
Orbita Mednarodne vesoljske postaje je nagnjena za 51.6° glede na ekvator. Tako potuje preko večino zemljine površine z izjemo polarnih območji na jugu in severu. Zemljo obkroži v uri in pol, tako da astronavti na njej vsak dan opazujejo 16 sončnih vzhodov in zahodov.
Polarne orbite so težje dostopne, saj vesoljsko polovilo ne more uporabiti hitrosti, ki jo ima zaradi hitrosti rotacije zemlje na njenem obodu. Uporabljajo jo sateliti, ki se uporabljajo za opazovanje zemeljske površine.
