Nova desnosredinska francoska vlada, ki ji predsednik Emmanuel Macron po sedmih letih vladanja prepušča dejansko vodenje države, je predstavila osnutek proračuna za leto 2025. S tem je tudi razkrila, kako namerava postopoma zmanjševati velikanski proračunski primanjkljaj, ki bo letos znašal kar 6,1 odstotka BDP. Francija, tudi zaradi politične nestabilnosti, že plačuje višje obresti za dolg kot Grčija, Španija in Portugalska. Že minuli teden je konservativni premier Michel Barnier, ki poskuša pomiriti francoske posojilojemalce in EU, sporočil, da bodo v novem proračunu izdatke zmanjšali za 41 milijard, davčne prihodke pa povečali za 19 milijard evrov. Na tak način bi bil prihodnje leto proračunski primanjkljaj petodstotni, kar je še vedno zelo daleč od treh odstotkov maastrichtske meje.
Kot je vlada sporočila v četrtek, namerava izdatke zmanjšati s tem, da za več tisoč upokojenih v javnem sektorju, predvsem v šolstvu, ne bo zamenjav in da bo zmanjšala socialno pomoč, prav tako pomoč podjetjem pri zaposlovanju mladih. Regije, departmaji in občine bodo v enem letu morali zmanjšati stroške za pet milijard evrov. Tudi stroški zdravstva naj bi se zmanjšali za pet milijard, med drugim bo odslej za obisk pri splošnem zdravniku treba odšteti 30 evrov.
Razvajeni upokojenci
Veliko več davkov bo moralo dve leti plačevati štiristo najbogatejših francoskih podjetij, tri leta pa posamezniki, ki na leto zaslužijo več kot 250.000 evrov. Povečala se bosta davek na elektriko in delodajalčev prispevek za zaposlenega.
Pokojnine se bodo uskladile z inflacijo šele 1. julija in ne že 1. januarja, kar za proračun pomeni 3,6 milijarde evrov privarčevanega denarja. Za upokojence pa je to prava katastrofa. Na televiziji France2 se je ena od njih, ki ima 1960 evrov neto pokojnine na mesec, pritoževala: »Dobila bom kar 40 evrov manj na mesec. To je ogromno. To je namreč toliko, kolikor porabim v enem tednu za nakup hrane. Morala se bom marsičemu odpovedati.« Zlasti pri upokojencih je očitno, da Francozi nimajo občutka za ekonomsko realnost. Ekonomisti namreč opozarjajo, da so francoske pokojnine, ki so večinoma višje od 1400 evrov, previsoke glede na plače. V resnici v redko kateri članici EU upokojenci živijo tako dobro kot v Franciji, kar je povezano s tem, da predstavljajo tretjino aktivnih volilcev.
Glasovanje o nezaupnici
V proračunu gre za zategovanje pasu, česar pa vlada ne priznava. »Ne gre za zategovanje pasu, ampak samo za odgovoren proračun,« pravi liberalni minister za proračun Laurent Saint-Martin. Zelo zanimivo bo prihodnji teden spremljati razpravo o proračunu v skupščini glede na to, da tudi v vladnih vrstah mnogi niso zadovoljni. V najboljšem primeru le okoli 220 od 577 poslancev podpira vlado. Skratka, za proračun vlada nima potrebne večine in ni verjetno, da bo za skrajna desnica s 142 poslanci. Marine Le Pen je zdaj namreč ogorčena, ker se bo malce zmanjšala kupna moč upokojencev. Barnier bo potemtakem proračun spravil skozi v skladu z 49.3 členom ustave, to je z odlokom, čemur avtomatično sledi glasovanje o zaupnici vladi, pri katerem pa se bo skrajna desnica najbrž vzdržala, kar bi pomenilo sprejem proračuna.
V torek je levica s svojimi 192 poslanci izsilila glasovanje o nezaupnici vladi, ki je bilo neuspešno ravno zato, ker je skrajna desnica ni podprla. Za nezaupnico je glasovalo 197 poslancev, preostali niso glasovali. Vsekakor je to opozorilo Michelu Barnierju, da lahko njegova vlada vsak trenutek pade, če se bo tako odločila Marine Le Pen. Levica je oprla svoj predlog nezaupnice na »nelegitimnost« sedanje vlade. Prepričana je namreč, da bi moral Macron oblast prepustiti njej, ne pa desničarju Barnierju, saj je dobila največ poslancev. S tem glasovanjem je levica hotela tudi pokazati, da je edina opozicija tej vladi, skrajna desnica pa je njena bergla.
