V eksploziji in neposredno po njej je umrlo okoli 30 ljudi, večinoma delavcev elektrarne in gasilcev. V naslednjih letih pa je zaradi posledic izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju umrlo več kot 4000 ljudi, predvsem zaradi različnih oblik raka.
Černobilsko elektrarno so zgradili leta 1970. Sovjetska zveza je takrat že upravljala z več jedrskimi objekti, ki so z energijo oskrbovali milijone ljudi. Za varnost je bilo ključno, da v primeru zaustavitve reaktorja sistemi za hlajenje delujejo nemoteno.
Tragedija, ki se je začela s preprostim testom
Rezervni generatorji so potrebovali 60 sekund za zagon, v tem času pa ni bilo sistema, ki bi hladil reaktor. S testom, ki so ga izvajali 25. in 26. aprila, naj bi preverili, ali lahko sistem premosti to kritično obdobje. Vendar pa nočna ekipa, ki ni bila ustrezno seznanjena s postopki, ni zmogla preprečiti katastrofe.
Ko se je začela sproščati ogromna količina energije, so aktivirali vse kontrolne palice za zaustavitev reakcije – a zaradi napake v zasnovi reaktorja je to povzročilo nasproten učinek: eksplozijo.
Evakuacija Pripjata in poskusi prikrivanja nesreče
Eksplozija je uničila streho reaktorja in povzročila velik požar. Pripjata, mesta v neposredni bližini, kjer je živelo okoli 50.000 prebivalcev, niso takoj evakuirali, temveč šele naslednji dan, z izgovorom, da se bodo lahko kmalu vrnili – mesto je zapuščeno še danes.
Sovjetsko vodstvo se je bolj kot z reševanjem prebivalcev ukvarjalo s prikrivanjem nesreče pred svetovno javnostjo. Telefonske povezave so bile prekinjene, gasilci, ki so pogasili požar, pa so delali brez zaščitne opreme. Mnogi so umrli v dneh po nesreči.
Svet je izvedel za nesrečo šele 28. aprila, ko so v švedski elektrarni Forsmark zaznali nenavadno visoke ravni sevanja.
Ukrepi za omejitev škode
Po pogasitvi požara se je pojavila grožnja, da bi se radioaktivni material odtekel skozi cementna tla in onesnažil podtalnico. Sovjetske oblasti so ukazale izkop tunela pod reaktorjem, kjer naj bi postavili hladilne naprave. Na srečo se material ni prebil skozi temelje.
Dekontaminacija in zbiranje radioaktivnih ostankov sta trajala več tednov. Kasneje so reaktor prekrili z jekleno konstrukcijo, da bi sevanje omejili.
Vpliv katastrofe na svetovno politiko
Katastrofa v Černobilu je sprožila globalni premislek o jedrski energiji. V Italiji in na Švedskem so po referendumih začeli postopno zapirati jedrske elektrarne. Nemčija je po nesreči v Fukušimi leta 2011 dokončno obrnila hrbet jedrski energiji.
Francija, Belgija in Slovaška pa še vedno močno stavijo na jedrsko energijo predvsem zaradi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Mesto Pripjat in njegova okolica ostajata neposeljena. Ocenjujejo, da bo trajalo več sto do več tisoč let, da bo območje popolnoma dekontaminirano.
