Po nepričakovanem koncu koalicijskih pogajanj v Avstriji med tamkajšnjo Ljudsko stranko (ÖVP), Socialdemokrati (SPÖ) in liberalci (Neos) ter umikom Karla Nehammerja s kanclerskega položaja in vodje stranke ÖVP, se je avstrijska politična kriza prevesila v drugo smer. Vlado bodo sedaj poskušali sestaviti v skrajno desni stranki FPÖ z mandatarjem Herbertom Kicklom na čelu. »Kickl ima zaupanje, da lahko sestavi uspešno vlado,« je ob odločitvi, da podeli mandatarstvu vodji skrajno desne FPO dejal predsednik države Alexander Van der Bellen. Vodjo FPÖ je predsednik v pogovoru, ki se je vrtel okoli politične situacije v državi, gospodarskih razmerah v Avstriji, njenem geopolitičnem položaju, sodelovanju v EU ter Kicklovem odnosu do medijev, izrecno vprašal, če si želi odgovornosti vodenja vlade. Ta mu je odgovoril pritrdilno.
Ljudska stranka za sodelovanje
Do tega preobrata v Avstriji je prišlo dve uri zatem, ko se je danes v predsedniškem uradu Hofburg na pogovor z Alexandrom van der Bellnom oglasil Herbert Kickl, ki vodi na parlamentarnih volitvah zmagovito skrajno desno stranko Svobodnjakov. Potem ko je pred dobrima dvema mesecema Van der Bellen mandatarstvo podelil Karlu Nehammerju iz drugo uvrščene Ljudske stranke, sedaj ni imel več drugih možnosti, kot da mandatarstvo podeli Herbertu Kicklu. Na sodelovanjem z FPÖ so pripravljeni tudi v Ljudski stranki, kjer je Nehammerja kot začasni predsednik stranke zamenjal dosedanji generalni sekretar Christian Stocker. Ta bo v prihodnjih dneh zaprisegel tudi kot poslovodeči kancler.
Težka odločitev za predsednika
Van der Bellen, ki pred tedni ni skrival, da ne želi Kickla niti za kanclerja niti za premierja, sedaj ni imel skorajda druge možnosti, kot da vodji FPÖ podeli mandatarstvo. Ko je danes stopil pred novinarje, da je sporočil podelitev mandatarstva za sestavo nove vlade z Ljudsko stranko Herbertu Kicklu, je spominjal, da je njegova z ustavo določena dolžnost predsednika, da ima država delujočo vlado, ki ima v parlamentu več kot 50 odstotkov glasov. »Te odločitve nisem sprejel zlahka,« je priznal ob koncu svojega nastopa ter pristavil, da bo še naprej bdel nad spoštovanjem v ustavi zapisanih načel in pravil v drugi republiki.
Vladavina prava, delitev oblasti, spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic je Van der Bellen že v nedeljo opredelil kot temelje liberalne Avstrije. FPÖ sicer velja za evroskeptično in Rusiji naklonjena stranko. Sredi 50. let prejšnjega stoletja jo je ustanovil nekdanji visoki častnik Hitlerjeve enote SS.
Demonstracije pred Hofburgom
»Smo na samem začetku. Če bomo povabljeni na te pogovore, je izid teh pogovorov odprt,« je pred Kicklovim obiskom pri predsedniku dejal solnograški deželni glavar iz vrst OVP Wilfried Haslauer.
Že pred srečanjem Kickla s Van der Bellnom se je pred Hofburgom zbralo več sto demonstrantov, ki so nasprotovali morebitni podelitvi vladnega mandata vodji FPÖ. Demonstracije so se ob morju žvižgov nadaljevale tudi, ko je Kick zapustil predsedniški urad.
