Trst, Trieste, Triest, nekoč tudi Tergeste – številna imena za mesto, v katerem se počutijo doma ljudje različnih narodnosti. Ali kot nam je ob snidenju povedala Erika Bezin, ki je tudi turistična spremljevalka in vodnica po Furlaniji - Julijski krajini, je Trst mesto, katerega čarobnost začutite že ob prvem pogledu s kraške planote nad njim ali med vožnjo ob obali, kjer vas bo vonj po morju spremljal vse do mesta. Pri tem spomni na zapis Srečka Kosovela Iz albuma, ki je začel z besedami: »Kako lep je Trst, ako ga gledaš s spočitimi, jasnimi očmi ...«
Osoren in hkrati tudi mil
Mnogim Trst ni tuj. Večina ga še vedno rada obišče zaradi še vedno odličnih nakupov (le vedeti je treba, kam zaviti), drugi zaradi odlične kave, vse več mladih Trst izbere za večerno zabavo. Pa vendar je bil razlog za naš tokratni obisk prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki je izšel pri Založništvu tržaškega tiska, katerega urednica je Martina Kafol. Obširen vodnik na skoraj 200 straneh praktičnega, skoraj žepnega formata bralca oziroma obiskovalca mesta vodi po ulicah in trgih, mimo arhitekturnih in umetnostnih biserov, predvsem pa ga opozarja na sledove, ki so jih v mestu v zalivu, kot mu je pravil domačin Boris Pahor, pustili Slovenci. »Trst ponuja marsikaj za vse okuse. Veliko je zgodovine, muzejev, prav tako tudi raznih razstav in koncertov. Je živo mesto,« je povedala in pozvala, da si ob prihodu v mesto v prvi trafiki kupimo Primorski dnevnik (nekoč Partizanski dnevnik) in časopis prelistamo. »Le tako boste začutili, da je Trst tudi naš.«
V pogovoru med sprehodom do Trga zedinjene Italije (Piazza dell'Unita d'Italia) oziroma Velikega trga omeni, da je to zagotovo kraj, kjer se Tržačani radi sprehajajo, posedajo v kavarnah, v poletnih mesecih pa se tudi predajajo toplim sončnim žarkom in uživajo v edinstvenem razgledu. Pa vendar, kot je zapisal že tržaški pesnik Umberto Saba, se ne tem mestu pokaže tržaški obraz, osoren in hkrati tudi mil.
Mihec in Jakec
»Prepričana sem, da se skoraj vsak obiskovalec Trsta sprehodi po trgu, ki je bil med letoma 2000 in 2005 temeljito obnovljen, tlakovan pa je bil s 35.000 kamniti ploščami iz peščenjaka. Če se boste po njem sprehodili v večernih urah, boste opazili modre lučke v tleh. Te spominjajo na točke, do katerih sta v srednjem veku segala morje in pristanišče,« pove Bezinova in spomni na Mihca in Jakca, ki bijeta ure na zvoniku tržaškega županstva. »Morda lahko kot zanimivost omenim, da sta do leta 1936 ob vhodu v palačo stala bronasta kipa dveh žensk, ki so ju Tržačani poimenovali Tinca in Marjanca, mladi ženi Mihca in Jakca,« še pove. Skupaj z Betinovo pogled usmerimo proti morju. Pogled se na desni ustavi na palači Stratti, v kateri je ena najstarejših in najbolj priljubljenih kavarn v mestu Caffe degli Specchi.
Ob odlični kavi si lahko v vodniku preberete kar nekaj odlomkov iz nekaterih literarnih del, med drugim tudi pisma, ki sta si jih v slovenskem jeziku pisali Maria Isabella Marenzi in njena mama Ester Maksimiliana Coraduzzi. »Plemkinja Maria, ki je živela v palači Marenzi, je s svojimi pismi dokazala, da so tudi plemiči v Trstu uporabljali slovenski jezik,« poudari Bezinova
Vodnik Kako lep je Trst je nastal predvsem iz želje, da bi zapolnil vrzel tako obiskovalcem iz osrednje Slovenije kot italijanskim in drugim turistom. Želi jim približati vsaj delček slovenske zgodovine in kulture, kot tudi današnji življenjski utrip tržaških Slovencev.
Počasi se usmerimo do Borznega trga (Piazza della Borsa). Tam so bili nekoč kanali, kjer so pristajale tovorne ladje. Na to nas spominja ulica z imenoma Canal Piccolo (Mali kanal), znan tudi kot Canal del vin (Vinski kanal). Vmes pokaže na Judovsko četrt, kamor vabi vse ljubitelje antikvariatov in umetnosti. Vsekakor priporoča tudi postanek v enem od številnih lokalov in restavracij, posejanih v ozkih ulicah judovskega geta.
Zagotovo ne smemo spregledati Narodnega doma na Ulici Filzi 14, kjer danes domuje Visoka šola modernih jezikov za tolmače in prevajalce Univerze v Trstu. Stavbo je zasnoval arhitekt Maks Fabian, v avli doma je tudi manjša informativna razstava, ki pripoveduje zgodbo doma. Le nekaj metrov naprej na Trgu Oberdan najdemo Tržaško knjižno središče TS360, kjer boste poleg slovenske literature lahko prelistali in prebrali slovenske dnevne časopise. In če boste pozorni, boste opazili, da so knjižne police v izredno topli knjigarni zasnovane po vzorcu fasade Narodnega doma.
Kljub vsemu napisanemu nam je uspelo zajeti le del Trsta, ki pripoveduje zgodbo mesta, katerega slovensko ime je prvič omenil Primož Trubar v svojem Abecedniku leta 1566. Naj bo vodnik povabilo, da Trst spoznate in začutite tudi skozi oči vseh Slovencev, ki v njem živijo.
