Rutte in Rubio pomirjata zaveznike: ZDA ostajajo zavezane Natu

Že pred začetkom zasedanja zunanjih ministrov Nata, na katerem bo govora na priprave vrha zavezništva v Haagu, prav tako pa se bodo zavezniki pogovarjali z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrejem Sibiho in indopacifiškimi partnerji, je generalni sekretar Nata Mark Rutte poskusil pomiriti zaveznike o nadaljnji vlogi ZDA v Natu. Prav tako je pomirjujoča sporočila pošiljal tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki pa je vztrajal, da morajo Evropejci za obrambo prispevati več – do pet odstotkov BDP in ne zgolj dveh, kar je trenutno minimalna zahteva Nata.

»Predsednik Trump ni proti Natu,« je poudaril Rubio in pojasnil, da Trump ne želi Nata, kjer članice ne prispevajo za obrambo. Dejal je, da ne razume histerije, ki se dogaja glede prihodnje vloge ZDA v zavezništvu. »Trump je jasno dejal, da podpira Nato. Želimo, da je Nato močnejši,« je poudaril ameriški zunanji minister in izpostavil, da je za večjo moč Nata pač potrebno tudi pri ostalih članicah zavezništva povečati obrambne izdatke. Zavzel se je dosego petih odstotkov v obrambne namene. »Obramba je postala prioriteta v ZDA zaradi svetovne vloge, ki jo imamo. Želimo, da enako storijo zavezniki,« je dejal Rubio in ocenil, da je »trda moč« v svetu še vedno potrebna.

Rutte: ZDA ne načrtujejo nenadnega zmanjšanja prisotnosti v Evropi

Generalni sekretar Nata Rutte je menil, da so ZDA trden zaveznik. »Ne načrtujejo, da bi nenadoma zmanjšali svojo prisotnost v Evropi. Vemo pa, da mora Amerika kot velesila, kakršna je, delovati na več področjih. Resnično je logično, da se o tem razpravlja, in to razpravo vodimo že vrsto let,« je dejal Rutte.

S temi besedami je poskušal pomiriti zaveznike v Natu, da se ZDA iz pozornosti v Evropi vse bolj osredotočajo na azijsko-pacifiško območje, kjer je glavni cilj ameriške administracije omejitev rastoče vloge Kitajske. »Ko se bodo Američani želeli bolj usmeriti v Azijo, bomo to storili usklajeno,« je še napovedal Rutte, ki je sicer trdno prepričan, da ZDA ostajajo zaupanja vreden partner v Natu.

Na tokratnem zasedanju bodo sicer ministri razpravljali tudi o krepitvi kolektivne obrambe Nata. Po Ruttejevih besedah je to namreč temelj, na katerem je bil zgrajen Nato, in ostaja najpomembnejša prednostna naloga zaveznic. Zaradi rastočih globalnih nevarnosti je potrebno po njegovi oceni zgraditi »močnejši, pravičnejši in bolj smrtonosen Nato.«

Precej zaskrbljenosti

Razlogov za zaskrbljenost med evropskimi zavezniki je veliko, saj je ameriški predsednik Donald Trump ob več priložnostih nakazal zadržanost do ameriške obrambe Evropejcev, če ti ne bodo več investirali v svoje obrambne zmogljivosti. Te pritiske, ki so sicer obstajali že v njegovem prvem mandatu, je ob začetku njegovega drugega zgolj še okrepil.

Generalni sekretar zveze Rutte meni, da obsežne ameriške carine, ki jih je napovedal predsednik Donald Trump, ne bodo negativno vplivale na srečanje zunanjih ministrov zahodne obrambne zveze, ki bo v četrtek v Bruslju. Vendarle se številni zunanji ministri pri prihodu na zasedanje niso mogli izogniti temu vprašanju. Epen Bart Eide, norveški zunanji minister, je menil, da je sedaj pomembno ohraniti zavezniško enotnost in se spomniti, da lahko zaveznice rastejo hitro in bolje skupaj. »Ekonomski protekcionizem nam pri tem ne bo nič pomagal,« je ocenil Eide in kot pomembno ocenil nadaljnjo zavezo ZDA, da ostajajo zavezane Natu in členu 5 njegove ustanovne listine, ki ureja vprašanje kolektivne obrambe.