Po več tednih javnega (ne)diplomatskega pingponga med Združenimi državami Amerike in Iranom glede morebitnih vnovičnih pogajanj o iranskem jedrskem programu se bodo predstavniki Trumpove administracije in islamske šiitske republike vendarle začeli pogovarjati. Sedem let zatem, ko je ZDA iz sporazuma o iranskem jedrskem programu JCPoA, ki je bil dosežen v času Baracka Obame, med svojim prvim mandatom popeljal takratni in zdajšnji ameriški predsednik Donald Trump, ZDA po pogovorih s talibani in Hamasom opuščajo še eno od svojih rdečih črt, ki jih niso nameravale prestopiti.
Pogovori obeh delegacij bodo potekali v Omanu v soboto. Ameriško delegacijo bo predvidoma vodil posebni bližnjevzhodni in ukrajinski odposlanec Steve Witkoff, medtem ko bo iranska pod vodstvom zunanjega ministra Abasa Aragčija. Pogovore je napovedal kar Trump, ki je dejal, da bodo neposredni. Pozneje so v Iranu odhod za pogajalsko mizo v Omanu potrdili, vendar so zanikali, da se bodo z ameriško delegacijo gledali iz oči v oči. Posredne pogovore naj bi v Muscatu vodil zunanji minister Badr bin Hamad Al Busaidi. Po Aragčijevih ocenah lahko prinesejo resnične in plodne razprave. Iran si je to obliko pogovorov izbral, da bi se izognil pritiskom, grožnjam in diktatu ZDA, je dejal Aragči in pristavil, da se bo pokazalo, ali so ZDA resnično pripravljene doseči dogovor s Teheranom.
V Iranu je bilo v minulih tednih namreč precej zadržkov in nasprotovanj glede pogovorov z ZDA zaradi Trumpovih groženj z bombardiranjem, če se ne bodo pripravljene pogajati. Pritisk se je stopnjeval tudi z začetkom obsežnejših ameriških napadov na cilje hutijevcev v Jemnu, ene od iranskih zavezniških »sil upora«, ki od terorističnih napadov Hamasa 7. oktobra 2023 poleg ciljev v Rdečem morju merijo tudi na izraelsko ozemlje.
Libijski model za Iran?
Trump je pogovore z Iranom napovedal kar med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Beli hiši. Govorila nista samo o Trumpovih carinah, ki so bile uvedene tudi proti Izraelu, temveč tudi o vojni v Gazi in iranskem jedrskem programu. Medtem ko je Netanjahu zatrjeval, da bo dosegel ravnotežje v blagovni menjavi med državama in tudi ničelno stopnjo carin z ZDA, pa sta bila o bližnjevzhodnih regionalnih zadevah manj gostobesedna. Izraelski premier je dejal le, da bodo pogovori dobra stvar, če bodo v celoti ustavili iranske jedrske rakete. Po poročanju neimenovanih izraelskih vladnih virov za spletni portal Axios je Netanjahu v Washingtonu med na hitro organiziranim srečanjem lobiral, da bi se v pogajanjih doseglo takšno jedrsko razorožitev Irana kot v primeru Libije v začetku tisočletja. Takrat se je voditelj džamahirije Moamer Gadafi odločil, da po terorističnih napadih enajstega septembra normalizira odnose z ZDA in se odpove svojemu programu orožja za množično uničevanje.
Iransko stališče do pogovorov z ZDA se je spremenilo šele v zadnjih dneh, saj jih je še minulo nedeljo predsednik Masud Pezeškian izključeval za vsakršno ceno. Ali je Iran ob privolitvi v vnovična pogajanja z ZDA opustil svoje zahteve, da se še pred pogovori ukine ameriške gospodarske sankcije proti državi, ni znano. Vsaj z ameriške strani ne obstajajo nikakršni indici, da bi Washington privolil v ta pogoj.
Podpora pogajanjem iz Moskve in Pekinga
Svoja stališča pa je Iran včeraj že drugič v mesecu dni usklajeval s svojima najtesnejšima partnericama – Rusijo in Kitajsko. V Kremlju, kjer je sicer že ob začetku otoplitve odnosov med Trumpovo administracijo in Rusko federacijo Vladimir Putin zagotovil, da je pripravljen posredovati v pogajanjih z Iranom, so sporočili, da Rusija podpira tako neposredne kot posredne pogovore med Iranom in ZDA. Ti bi po njihovi oceni lahko vodili k zmanjšanju napetosti med obema stranema in k diplomatsko-političnemu dogovoru o iranskem jedrskem programu.
Podoben odziv je prišel tudi iz Pekinga. Kot je povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian, Kitajska še naprej verjame, da je rešitev iranskega jedrskega vprašanja s političnimi in diplomatskimi sredstvi edini pravilen pristop. Peking je še prepričan, da bi ZDA, ki so se enostransko umaknile iz dogovora JCPoA, morale pokazati politično iskrenost, začeti dialog in posvetovanje na podlagi vzajemnega spoštovanja ter nehati groziti s silo in politiko maksimalnega pritiska na Iran.
