Ameriški in kitajski predsednik, Donald Trump in Xi Jinping, sta se zapletla v napeto igro pokra z medsebojnim višanjem carin. Potem ko je Kitajska na 54-odstotne carine odgovorila s svojimi carinami v višini 34 odstotkov, je Trump udaril z grožnjo dodatnih 50-odstotnih carin. S tem bi se carine Kitajski povzele čez 100 odstotkov. "Ameriške grožnje z višanjem carin Kitajski so nalaganje napake na napako," je medtem komentiral kitajski minister za trgovino. Dodal je, da Trumpove grožnje razkrivajo izsiljevalsko politiko ZDA. "Kitajska tega nikdar ne bo sprejela. Če ZDA vztrajajo pri svoji poti, se bo Kitajska borila do konca."
Bojevite izjave iz Pekinga so del širših sporočil kitajskih oblasti, ki so namenjene tudi kazanju mišic pred domačim občinstvom in ustvarjanju nacionalne samozavesti. Peking je že med koncem tedna domači javnosti zatrdil, da je država pripravljena na pritiske ZDA in da bo po koncu trgovinske vojne močnejša. Mednarodni javnosti medtem želi sporočiti, da se je Kitajska pripravljena zoperstaviti ameriškemu "unilateralnemu ustrahovanju".
Kitajska v carinah vidi svojo priložnost
Ryan Hass, višji sodelavec v washingtonskem mislišču Brookings Institution, ocenjuje, da Peking celo upa na scenarij, po katerem Trump s carinami misli resno in jih ne obravnava kot pogajalski vzvod. "Poteka razprava, ali svet vstopa v obdobje blokov ali prehod v dobo globalizacije brez ZDA. Zdi se, da Peking daje prednost slednjemu scenariju," je dejal Haas in dodal, da zaradi tega "kitajski voditelji ne bodo dopustili, da bi jih videli kot pasivne v odzivu na ZDA." Drugi scenarij bi Kitajski omogočil, da še naprej ostane "svetovna tovarna" in ima dostop do najpomembnejših tujih trgov (brez ZDA), ki bodo zaradi svoje lastne trgovinske vojne z ZDA potencialno bolj naklonjeni sodelovanju s Kitajsko.
V tej luči gre razumeti tudi izjavo namestnika kitajskega ministra za trgovino, ko je konec tedna Kitajsko označil kot "idealno, varno in obetavno" mesto za naložbe, hkrati pa pozval ameriška podjetja, naj bodo "racionalni glasovi" in "sprejmejo praktične ukrepe" za ohranjanje stabilnosti svetovnih proizvodnih in dobavnih verig.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes s kitajskim premierjem Li Qiangom po telefonu govorila o posledicah ameriških carin za svetovno gospodarstvo. Izpostavila je odgovornost Evrope in Kitajske, da podpreta reformiran trgovinski sistem, so zapisali na Evropski komisiji. Govorila sta tudi o ruski agresiji na Ukrajino.
Predsednica je v pogovoru dejala tudi, da je nujno poiskati strukturne rešitve za to, da bi EU in Kitajska uravnotežili trgovinski odnos ter da bi imela evropska podjetja boljši dostop do kitajskega trga.
Poudarila je tudi ključno vlogo Kitajske pri naslavljanju morebitnega preusmerjanja blaga iz tretjih držav, ki bi ga te zaradi carin namesto v ZDA začele izvažati drugam. Von der Leyen in Li sta razpravljala o vzpostavitvi mehanizma za spremljanje trgovinskih tokov, so še navedli na komisiji.
Želite trgovinsko vojno? Tako je ta videti.
Britanski novinar Richard Quest, ki je zaposlen pri CNN, ni zmogel zadrževati zgražanja nad izjavami Trumpovih svetovalcev in podpornikov glede učinka carin na ameriško gospodarstvo. "Recesija ni nujna, pravi ameriški minister za finance. Prav ima," se je strinjal Quest. "Recesija ni nujna. Edini problem je, da so bile vzpostavljene ekonomske okoliščine, za katere večina izkušenih ekonomistov na Wall Streetu meni, da bodo verjetno povzročile recesijo." Ob tem je izpostavil ocene, da je ta verjetnost že pri 60 odstotkih.
"Želite trgovinsko vojno? Tako je ta videti. Zapomnite si izjavo Scotta Bassetta. Recesija ni nujna. Mimogrede, vse ostale izjave Howarda Lutnicka, izjave svetovalca za gospodarstvo, izjave Navarra so samo hiperbolične. Odlično bo, čudovito bo, fantastično bo, krasno bo, imeli bomo rast. To pa je resničnost in na neki točki, gospe in gospodje, je toliko motenj, da trg tega preprosto ne prenese. Poslovijo se delovna mesta, investicije se ustavijo in recesija se zgodi."
