Prihaja v vojni v Ukrajini do diplomatskih preobratov ali do vnaprejšnjega podajanje Črnega Petra za propad pogajanj? Razen deklarativne pripravljenosti vseh strani, da si želijo mir v Ukrajini, kaj drugega ni jasno. Preden bodo v sredo predstavniki ZDA in evropskih držav ter Ukrajine v Londonu sedli na nova posvetovanja o mirovnih pogovorih z Rusijo, je ruski predsednik Vladimir Putin nenadoma presenetil s pripravljenostjo na dvostranska pogajanja z Ukrajino. Njegova ponudba se sicer ne nanaša na pogajanja o končanju konflikta. Putin je zaenkrat sicer pripravljen zgolj na neposredna pogajanja z Ukrajino o moratoriju za napade na infrastrukturo.
Mirovne uverture prihajajo po sprva enostransko razglašenem ruskem velikonočnem premirju ter po ponedeljkovih vnovičnih okrepljenih napadih na Ukrajino. Kaj torej tiči za ponudbo Putina po dvostranskih pogajanjih z Ukrajino, se ta čas sprašujejo v Evropi, verjetno pa tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je še med velikonočnimi prazniki predlagal podaljšanje prazničnega premirja na 30 dni. V tem času naj bi se odpovedali zračnim napadom na civilne cilje.
Kaj naklepa Putin?
Začudenje je toliko večje, ker je Putin kar lep čas zahteval izvedbo volitev v Ukrajini in šele nato pogajanja z novim ukrajinskim vodstvom, kar so v Kijevu zavračali. Precej bolj je bila temu naklonjena administracija Donalda Trumpa, ki je pri političnih nasprotnikih Zelenskega preverjala možnost izvedbe volitev v času vojne. A Putin sedaj trdi, da je Rusija opazila ukrajinske poskuse prevzemanja pobude glede prekinitve ognja ter da si prizadeva za podaljšanje ali želi izključiti nadaljnje cilje iz obstreljevanja. »O tem moramo razmisliti,« je menil Putin.
Ena izmed razlag njegove nenadne popustljivosti je kupovanje časa po ameriški napovedi, da se bodo umaknili iz pogajanj, če ne bo v naslednjih dneh napredka. Spet drugo razmišljanje gre v smeri, da je Putinova proaktivnost samo taktične narave, ker si pripravlja teren, da bi za kasnejši propad pogajanj okrivil Ukrajino. Trump je v minulih dneh namreč izražal celo upanje, da bosta »Rusija in Ukrajina v prihodnjih dneh sklenili dogovor«. Kaj naj bi ta bil, ni pojasnil.
Ameriški predsednik napoveduje, da bo še ta teden predstavil svoje zamisli mirovnega predloga, hkrati pa pričakuje že odgovore obeh strani. Po podatkih, ki so doslej pricurljali v javnost, naj bi ameriški predsednik predlagal zamrznitev vojskovanja na tisoč kilometrov dolgi frontni črti. Zato pa je zelo sporen njegov predlog priznanja pripojitve Krimskega polotoka Rusiji leta 2014. Takšno priznanje bi namreč pomenilo sprejetje kršitve ozemeljske suverenosti Ukrajine. Prav tako kočljiva, vendar pa glede na stališča te ameriške administracije tudi pričakovana, je domnevna nova ameriška politika do članstva Ukrajine v Natu – tega naj namreč sploh ne bi bilo.
Novi pogovori v Londonu
Hkrati z opazovanjem in odzivanjem na ruske diplomatske premike mora Zelenski iskati dogovor z zahodnimi partnerji. Ukrajinski predsednik pred sredinim srečanjem z ZDA in evropskimi državami »koalicije voljnih« v Londonu pravi, da je država pripravljena nadaljevati in delovati čim bolj konstruktivno.
Pogovori so nadaljevanje srečanja v Parizu prejšnji teden, na katerem so ZDA in evropske države razpravljale o načinih za končanje vojne. Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi že takrat predstavil načrt Washingtona za končanje vojne.
Zelenski je dejal, da je glavna naloga londonskih pogovorov ustvarjanje pritiska za brezpogojno prekinitev ognja. Na Downing streetu 10, sedežu premierja Keira Starmerja, pred pogovori podpirajo ukrajinska stališča. Uradni London meni, da bi se Rusija morala zavezati k popolni prekinitvi ognja. Po ocenah Starmerjevega urada je napočil čas, da Putin pokaže, ali misli zares končati brutalno vojno.
