Raketa Spectrum je približno trideset sekund po prvem testnem poletu strmoglavila v morje, vendar je podjetje vztrajalo, da je bil glavni cilj prvega poleta zbrati čim več podatkov. Vzlet je potekal iz novega norveškega vesoljskega izstrelišča Andøya.
Kljub uničenju rakete za Isar polet uspešen
Isar Aerospace je nato sporočil, da je izstrelitveno vozilo "uspešno zapustilo izstrelišče." Po 30 sekundah so zaradi težav, ki jih ne razkrivajo, izključili motorje in raketa je na nadzorovan način padla v morje.
"Naš prvi testni polet je izpolnil vsa naša pričakovanja in dosegel velik uspeh," je v izjavi, objavljeni na spletni strani podjetja, dejal Daniel Metzler, izvršni direktor in soustanovitelj Isar Aerospace.
"Dokazali smo, da ne znamo le zasnovati in izdelati raket, temveč jih tudi izstreliti," je dodal Metzler in poudaril, da so s tem postavili temelje za zadovoljevanje naraščajočega svetovnega povpraševanja po prilagodljivih storitvah izstrelitve satelitov.
Napaka na sistemu za manevriranje
Raketa Spectrum se je uspela povzpeti le okoli 500 nad izstrelišče, nato pa je padla v zaliv v neposredni bližini in eksplodirala. Vzrok za izgubo nadzora nad raketo je glede na posnetke očitno sistem za manevriranje. Vseh devet motorjev je namreč vsaj na videz delovalo brez težav, videti pa je močno manevriranje pri čemer raketa v letu vse bolj niha, dokler se povsem ne prevrne. Na posnetku motorji nato ugasnejo in raketa omahne proti morju.
Zasebna evropska orbitalna raketa
Raketa Spectrum je dolga 28 metrov, ima premer 2 metra in lahko v vesolje ponese tovor, težak med 700 in 1000 kilogrami, odvisno od orbite. Za gorivo uporablja utekočinjeni propan in utekočinjeni kisik, kar je relativno neobičajno. Poganja jo deset motorjev, ki so plod lastnega razvoja.
Gre za relativno majhno orbitalno raketo. Za primerjavo, Falcon 9, ki je standardna raketa podjetja SpaceX in ima za sabo že več kot 450 uspešnih izstrelitev, je dolga 70 metrov in v orbito ponese okoli 20.000 kilogramov.
Isar Aerospace je bilo ustanovljeno leta 2018 in velja za morebitni evropski odgovor na SpaceX Elona Muska ter Blue Origin Jeffa Bezosa. V Nemčiji deluje še eno podobno zagonsko podjetje Rocket Factory Augsburg AG, ki je prav tako kot Isar Aerospace iz Bavarske.
Izstrelišče na severu Norveške
Norveško vesoljsko izstrelišča Andøya je začelo delovati že leta 1962, le pet po poletu Sputnika. Do sedaj so od tu izstreljevali le sondirne rakete, ki letijo v visoki paraboli, a ne dosežejo dovolj velike horizontalne hitrosti, da bi vstopile v krožnico okoli zemlje.
Izstrelitve na tako visoki geografski višini so zelo redke. Večina satelitov namreč kroži v ekvatorialni orbiti, v katero je veliko lažje vstopiti iz izstrelišč, ki so bližje ekvatorju. Zaradi tega Evropska vesoljska agencija svoje rakete izstreljuje iz Francoske Gvajane.
Zaradi vrtenja zemlje poleg tega večinoma rakete potujejo proti vzhodu, kar je v večjem delu kontinentalne Evrope nevarno, saj bi ob nesreči raket padla na gosto naseljena območja. ZDA največ raket izstreljujejo iz Floride, tako da rakete ob okvari padejo v Atlantski ocean.
Izstrelišča na visoki geografski višini, kakršno je Andøya, so primerna predvsem za satelite, ki jih je treba utiriti v polarno orbito.
Evropska vesoljska prizadevanja
Evropa ima še dolgo pot pri razvoju vesoljskih poletov, saj zaostaja za državami, kot so ZDA, Kitajska in Indija.
Nemška tiskovna agencija dpa je navedla izjavo izvršne direktorice Nemškega združenja vesoljske industrije, Marie-Christine von Hahn, ki je dejala, da je bila izstrelitev prelomni korak za nemško vesoljsko industrijo.
"Ta test visoko kompleksne rakete, izdelane v Nemčiji, je prinesel ogromno podatkov, ki nam bodo omogočili nadaljnji napredek," je dejala.
Von Hahn je pozvala k večji finančni podpori evropski vesoljski industriji za ohranjanje konkurenčnosti in neodvisnosti ter poudarila potrebo po alternativah satelitski konstelaciji Starlink Elona Muska.
