Nadaljevanje pogovorov med Izraelom in Hamasom o drugi fazi prekinitve spopadov v Gazi je pod velikim vprašajem. Izrael namreč še vedno ni izpustil 620 palestinskih zapornikov, ki bi jih v zadnjem krogu izmenjav talcev in zapornikov moral iz zapora Ofer na prostost izpustiti minuli konec tedna. V soboto se sicer izteče prva faza dogovora o prekinitvi spopadov, kaj se bo zgodilo potem, je povsem odprto. Zaradi zapletov z izpustitvijo palestinskih zapornikov in vse ostrejšega postopanja izraelske vojske na Zahodnem bregu narašča nevarnost vnovičnega izbruha spopadov v Gazi.
Premirje na preizkušnji
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres svari, da se je obnovitvi sovražnosti treba izogniti za vsako ceno. Toda vprašanje je, kako Izrael in Hamas sploh pripraviti do tega, da sedeta za pogajalsko mizo. Izrael je izpustitev zapornikov preklical v zadnjem trenutku, ker so bili v vladi nezadovoljni s Hamasovimi ceremonijami ob izpustitvah talcev in izročanju posmrtnih ostankov ubitih talcev.
Nezadovoljstvo na izraelski strani se je še okrepilo, ker so jim namesto ubite talke Širi Bibas predali posmrtne ostanke neke Palestinke. Hamas je dejal, da je prišlo do zamenjave, in nekaj ur pozneje predal pravo truplo. Tudi njena ubita otroka so izročili Izraelu, obdukcija pa naj bi pokazala, da naj bi ju »z rokami ubili njuni ugrabitelji« in da nista podlegla izraelskim izstrelkom, kot trdijo v Hamasu. V islamskem gibanju sicer vztrajajo, da se lahko pogajanja nadaljujejo le, če bo Izrael izpustil omenjene palestinske zapornike.
Tanki po dvajsetih letih
Medtem se nadaljuje operacija Železni zid na Zahodnem bregu, ki jo je Izrael začel januarja in predstavlja stopnjevanje poletnih vpadov vojske v Dženin in Tulkarem. Na sever Zahodnega brega so prvič po dvajsetih letih spet poslali tanke. V vse silovitejših napadih je bilo z domov pregnanih okoli 40.000 Palestincev. Buldožerji uničujejo poslopja v begunskih taboriščih, orjejo ceste in območja spreminjajo v prostor, kjer se ne da živeti. Vsaj ta del Zahodnega brega po ocenah tamkajšnjih prebivalcev postaja Gaza v malem.
Ostro postopanje izraelske vojske naj bi bilo namenjeno preprečevanju morebitnega podobnega terorističnega napada, kot se je zgodil 7. oktobra 2023, in da se teroristi po napadih ne bi vrnili v taborišče, kar naj bi bila lekcija iz Gaze. Vendar operacija Železni zid ni več omejena zgolj na Dženin, temveč se širi tudi na druge kraje na Zahodnem bregu. Številni analitiki so tako prepričani, da hoče premier Benjamin Netanjahu z operacijo na Zahodnem bregu pomiriti skrajno desne kroge v svoji vladi.
Zahodni breg kot Gaza
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump nekoliko utišal svoja razpredanja o tem, kako bi ZDA upravljale Gazo in jo spremenile v sredozemski raj brez Palestincev, se porajajo strahovi, da poskuša Izrael izvesti nadaljnjo ozemeljsko širitev, postopno priključiti del Zahodnega brega in ga etnično očistiti. Na takšen naklep kažejo besede Katza, ki vojsko pripravlja na dolgoročno prisotnost na Zahodnem bregu, češ da je njena naloga tudi preprečevanje vračanja prebivalstva (predvsem v begunska taborišča v Dženinu, Tulkarmu in Nur Šamsu).
Da se pripravlja nova po mednarodnem pravu nezakonita razlastitev palestinske zemlje, nakazujejo tudi besede ministra Bezazela Smotriča, ki je naročil priprave na pripojitev posameznih delov Zahodnega brega. Na udaru naj bi bila predvsem območja C, kjer ima po mirovnih sporazumih iz Osla varnostni nadzor izključno Izrael.
