»10. maja bomo morali svoje položaje v Bahmutu predati enotam obrambnega ministrstva in umakniti sile Wagnerja v zaledje,« je na Telegramu zapisal Jevgenij Prigožin. Prav tako je objavil videoposnetek, na katerem je ob truplih ljudi, oblečenih v vojaške uniforme, ostro kritiziral ruskega obrambnega ministra Šojguja in načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova.

»Ti fantje so borci Wagnerja. Danes so umrli. Njihova kri je še vedno sveža. Sem so prišli kot prostovoljci in umirajo, da bi se vi lahko debelili v vaših lesenih pisarnah« je dejal in dodal, da bodo poveljniki ruske vojske šli v pekel, ker niso poslali potrebnega streliva. »Šojgu! Gerasimov! Kje je moje strelivo?« je pozval in ob tem poudaril, da Wagnerju primanjkuje približno 70 odstotkov streliva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prigožin je sicer že konec aprila ruske oblasti pozval, naj njegovim enotam za boje za mesto Bahmut dobavijo več streliva, saj bo v nasprotnem primeru zaradi velikega števila žrtev in pomanjkanja zalog orožja del svojih enot prisiljen umakniti. V preteklih mesecih je večkrat kritiziral rusko vojaško poveljstvo in po njegovem mnenju »pošastno birokracijo« v Moskvi, ki naj bi ovirala uspeh ruskih sil. Prav tako je ruske sile obtožil, da skušajo »ukrasti« zmage Wagnerju in da so njegovim silam večkrat zavrnili dobavo streliva.

Nedavno je tudi dejal, da je po njegovem mnenju Ukrajina pripravljena na pričakovano protiofenzivo, in namignil, da bi se ta lahko začela do 15. maja.

Ukrajinsko mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo praktično brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.

Kijev že dlje časa opozarja, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti, ukrajinska strategija pri obrambi Bahmuta pa naj bi bila zmanjšati zmožnost Rusije, da bi v prihodnjih mesecih napredovala ali začela morebitno novo ofenzivo, in pridobiti čas, da se ukrajinske sile pripravijo na protiofenzivo.

V ruski rafineriji v dveh dneh že drugič zagorelo

V rafineriji nafte Ilsk v regiji Krasnodar na jugu Rusije je danes znova izbruhnil požar, dan po tem, ko so oblasti potrdile, da je v četrtek v rafineriji zagorelo po napadu z dronom, poročajo tuje tiskovne agencije.  »Požar so omejili še pred prihodom reševalnih služb. Dosegel je 60 kvadratnih metrov površine. Zaposlene v rafineriji so uspešno evakuirali, žrtev ni bilo«, so po poročanju ruske agencije Interfax sporočile lokalne reševalne službe.

Glede vzroka požara prihaja do nasprotujočih si poročil. Lokalni viri po navedbah ruske tiskovne agencije Tass trdijo, da je šlo za nov napad z dronom, pripadnik reševalne službe pa je dejal, da je požar izbruhnil po vnovičnem vžigu goriva iz četrtkovega napada.

V četrtek je namreč v rafineriji Ilsk zagorelo po napadu z brezpilotnim letalnikom. Guverner krasnodarske regije Venjamin Kondratjev je takrat na Telegramu sporočil, da je bil požar omejen na 400 kvadratnih metrov površine, nato pa so ga reševalne službe hitro pogasile. Do obeh incidentov prihaja po več domnevnih ukrajinskih napadih z droni, ki jih je Rusija obsodila, vključno z napadom, ki je bil po mnenju Moskve namenjen atentatu na predsednika Vladimirja Putina.

Po navedbah ukrajinskega polkovnika v rezervni sestavi Sergeja Grabskega, ki ga navaja španska tiskovna agencija EFE, ti napadi označujejo skorajšnji začetek dolgo pričakovane ukrajinske protiofenzive, s katero naj bi poskušala ponovno zavzeti okupirana ozemlja na jugu in vzhodu države. »Ukrajinske oborožene sile poskušajo zadeti cilje, namenjene logistiki in oskrbi ruske vojske,« je dejal Grabski, pri čemer je omenil nedavne napade na ruske železniške proge in skladišča goriva na Krimu in v Rusiji.

Lavrov: Napad z droni na Kremelj ne bi bil mogoč brez vednosti ZDA

Napad z droni, usmerjenimi proti Kremlju, se ne bi mogel zgoditi brez vednosti ZDA, pa je danes izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov in hkrati opozoril, da se bo Rusija na domnevni napad odzvala s konkretnimi povračilnimi ukrepi. Moskva sicer trdi, da je bil sredin napad z droni poskus atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina.

»Jasno je, da teroristi iz Kijeva brez vednosti svojih usmerjevalcev ne bi mogli izvesti napada,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med obiskom v Indiji dejal Lavrov. Podobno je v četrtek izjavil tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je opozoril, da so odločitev o napadu ukrajinskih dronov, usmerjenih proti Kremlju, sprejele ZDA. Washington je medtem že zanikal kakršno koli vpletenost v domnevni ukrajinski napad.

Rusko zunanje ministrstvo je v četrtek opozorilo, da »teroristična dejanja in sabotaže ukrajinskih oboroženih sil dobivajo zagon brez primere«. Ob tem pa je naznanilo, da si Rusija pridržuje pravico do povračilnih ukrepov.

Iz Rusije že vse od začetka invazije na Ukrajino februarja lani prihajajo poročila o številnih sabotažah. V četrtek je na jugu Rusije po napadu brezpilotnega letalnika zagorelo v rafineriji nafte Ilsk v regiji Krasnodar. V sredo pa je Moskva sporočila, da je sestrelila dva ukrajinska brezpilotna letalnika in njun napad označila za poskus atentata na Putina.

Kasparov: če je to vojna, je to vojna

Tudi odmeven kritik Kremlja in nekdanji svetovni prvak v šahu Gari Kasparov meni, da za domnevnim napadom verjetno stoji Ukrajina. Z njim naj bi Kijev poslal jasno sporočilo, da je tovrstne napade zmožen izvesti in s tem v nervozo spravil številne ruske uradnike, zlasti vojaške, je pojasnil v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa.

Hkrati pa ne razume, zakaj je Zahod pogojil dobavo orožja Ukrajini s tem, da ga ne sme uporabiti za napade na rusko ozemlje. »Če je to vojna, je to vojna. In če na Ukrajino iz sosednjih regij letijo ruske rakete, mislim, da imajo pravico do povračilnih ukrepov,« je dejal in dodal, da se Ukrajinci v nasprotju z Rusi skušajo izogniti civilnim žrtvam.