Putin je dal dnevu zmage, vlogi Rdeče armade v drugi svetovni vojni ter približno 27 milijonom sovjetskim žrtvam, predvsem pa seveda ruskim, neprimerno večjo težo od svojih predhodnikov ter tudi na tem gradil narodno identiteto, vzporedno z obžalovanjem razpada Sovjetske zveze. Obeleževanje dneva zmage, ki ga je Putin nekoč imenoval sveti praznik, je postalo osrednja državna manifestacija, tuja udeležba pa zelo zaželena. In leto 2005 je bilo res posebno. Prišlo je 56 državnikov, tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek, skupno pa predstavniki 150 držav, kar je bojda največje srečanje tujih voditeljev na ruskih tleh sploh.
Potem je šlo navzdol. Zlasti po letu 2014 in aneksiji Krima je udeležba usahnila, posebej zahodna. Nato se je zgodila še invazija na Ukrajino in leta 2023 še nalog za aretacijo Putina s strani Mednarodnega kazenskega sodišča. Lani je bilo na proslavi dneva zmage v Moskvi devet tujih predsednikov: vseh petih srednjeazijskih držav ter Kube, Laosa, Belorusije in Gvineje-Bissau.
Močno odsvetovana udeležba
Letos pa ima dogodek spet več teže, enako kot leta 2005 je obletnica konca vojne okrogla. Oblast na Rdečem trgu spet pripravlja klasično proslavo z vojaško parado, toda kdo bo prišel? To vprašanje je postalo tudi nova točka političnega prerivanja med Rusijo in Evropo, ki si javno večinsko prizadeva za čim tesnejšo politično izolacijo ruskega predsednika. Zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je bila neposredna. Po nedavnem srečanju zunanjih ministrov EU je dejala: »Več držav članic je zelo jasno povedalo, da udeležbe na paradi 9. maja v Moskvi Evropa ne bo vzela zlahka glede na to, da je Rusijav Evropi zakuhala veliko vojno.« Če kdo ni hotel povsem razumeti, je bila še bolj nazorna, ko je izpostavila države kandidatke za članstvo. »Zelo jasno smo povedali, da nočemo sodelovanja nobene države kandidatke na teh dogodkih 9. maja v Moskvi,« je dejala Estonka, generalni sekretar na zunanjem ministrstvu njene države Jonatan Vseviov pa je celo dejal, da bo udeležba na paradi kandidatkam zaprla vrata v EU.
Izjave gre vzeti z nekaj zadržanosti. V drugih evropskih prestolnicah jih niso ponovili, vsaj ne na ta način, Estonija pa je znana zagovornica najostrejšega pristopa do Moskve zaradi strahu pred vzhodno sosedo. Na povsem drugi strani je proruski slovaški premier Robert Fico, ki se za opozorila Kallasove ne zmeni in bo na slovesnost v Moskvo odšel. Dejal je, da mu nihče ne bo govoril, kam sme in kam ne, ker je premier suverene države. Njene komentarje je označil za nespoštljive in dodal, da »je v Evropi leto 2025, ne 1939«. Rusija je dodala, da EU zganja »evronacizem«.
Opozorila ne bo upošteval niti srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je že pred časom potrdil udeležbo. Vučić je po doslej znanih podatkih edini od voditeljev devetih držav kandidatk za članstvo v EU, ki bo odšel v Moskvo, in pravi, da bo zaradi tega verjetno nekaj časa tarča evropskih pritiskov oziroma da mu bo »nebo padlo na glavo«. V rusko prestolnico odhaja tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Neobičajno za rusko parado je letos sodelovanje tujih vojaških enot iz najmanj desetih drugih držav, med njimi pa bodo tudi srbske.
Kdo torej pride
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pravi, da pričakujejo več kot dvajset šefov držav in vlad. Med njimi so poleg že naštetih predsedniki Kitajske Xi Jinping, Brazilije Luiz Inacio Lula da Silva, Venezuele Nicolas Maduro, Severne Koreje Kim Jong Un in Palestine Mahmud Abas, iz Evrope še predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan. V zraku visi udeležba še nekaterih, povabljen je denimo indijski premier Narendra Modi, a še ni odgovoril. Prišla naj bi tudi večina ali kar vsi voditelji, ki so bili na proslavi lani. Rusija sicer vabil ni pošiljala vse povprek, tako da ga niso dobili v večini evropskih držav, za katere je jasno, kakšen bi bil odgovor. Udeležbo pa je zavrnil madžarski premier Viktor Orban. Po poročanju ruskega Itar-Tassa so v njegovem kabinetu dejali, da predstavlja konec vojne za njegovo državo, ki je bila na strani Nemčije, grenak poraz.
Okroglo obletnico konca vojne bodo obeleževali tudi drugje, med drugim v Nemčiji, ki je na dogodek v parlamentu 8. maja povabila tuje diplomate, a ne ruskih in beloruskih. V Franciji je 8. maj dela prost dan, predsednik tradicionalno položi venec na grob neznanega junaka pri Slavoloku zmage. Ukrajina pa 9. maja, ko bo v Moskvi parada, vabi zunanje ministre EU v Kijev, da »pokažemo enotnost in odločnost v luči največje agresije v Evropi po koncu druge svetovne vojne«. Predsednik Volodimir Zelenski naj bi na isti načrtoval vrh držav koalicije voljnih, ki podpirajo Ukrajino.
