Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump med svojim prvim mandatom z njimi že dosegel dogovor o ameriškem umiku iz Afganistana v zameno, da bi talibani zavarovali svoje ozemlje, da bi to postalo novo zatočišče Al Kaide in bi začeli mirovna pogajanja z afganistansko vlado, je nekdanji ameriški pogajalec Zalmaj Kalilzad pred dnevi spet obiskal Afganistan. Bil je v družbi Adama Boehlerja, posebnega pogajalca ameriške administracije s Hamasom, ki pa je bil s tega položaja odstavljen zaradi nasprotovanja Izraela.
Izpuščeni mehanik
Čeprav ameriška vlada, podobno kot druge zahodne vlade, uradno ne priznava afganistanske vlade in jo bojkotira zaradi njenega kršenja ženskih pravic, sta Kalilzad in Boehler v Kabulu dosegla izpustitev 66-letnega priprtega ameriškega državljana Georgea Glezmanna, ki so ga talibani aretirali med njegovim turističnim obiskom konec leta 2022. Pri posredovanju za izpustitev letalskega mehanika je pomagal tudi Katar.
Iz afganistanske vlade so sporočili, da so Glezmanna izpustili iz humanitarnih razlogov. V izjavi so precej jasno tudi navedli svojo dolgoletno željo po dialogu z Zahodom: »Islamska država ponovno potrjuje svoje dolgoletno stališče, da so dialog, razumevanje in diplomacija učinkoviti načini reševanja vseh vprašanj«.
To sicer ni prva dosežena izpustitev ameriških zapornikov v Afganistanu. Še pod administracijo Joeja Bidna je prišlo do izmenjave zapornikov – dveh ameriških pripornikov v Kabulu v zameno za pripadnika talibanov, ki je bil v Kaliforniji priprt zaradi suma tihotapljenja droge in terorizma.
Umaknjena milijonska nagrada
Le nekaj dni po izpustitvi Glezmanna, ki sta ga domov pripeljala kar Kalilzad in Boehler, so Združene države preklicale razpisano nagrado v višini 10 milijonov dolarjev za informacije, ki bi vodile k aretaciji pomembnega talibanskega voditelja Siradžudina Hakanija, ki v vladi talibanov zaseda mesto notranjega ministra.
Poleg Hakanija je bila razpisana nagrada umaknjena še za njegovega brata Abdula Aziza Hakanija in svaka Jahjo Hakanija. Premik je pomemben, ker naj bi Hakanijeva skupina usklajevala in sodelovala pri čezmejnih napadih na ZDA in nekdanje mednarodne koalicijske sile v Afganistanu.
Nejasno sicer ostaja, ali je bil ta umik denarne nagrade na ključne ljudi Hakanijeve mreže del dogovorov Kalilzada in Boehlerja za izpustitev Glezmana. V vladi talibanov so z umikom denarne nagrade, pa čeprav Hakanijeva mreža še naprej ostaja na ameriškem seznamu terorističnih organizacij, zadovoljni.
Kot je za BBC povedal predstavnik vlade Abdul Matin Kani, je to korak v pravo smer: »Kaže na naše novo sodelovanje s svetom in zlasti z Združenimi državami. Oni (ameriška delegacija) so nam povedali, da želijo povečati pozitivno interakcijo in krepitev zaupanja med nami.«
