Je Rishi Sunak kaj takega pojedel ali je, ravno nasprotno, morda kriv njegov 36-urni redni tedenski post? Ne. Le strah ga je. Po najhujšem porazu konservativcev na nedavnih lokalnih volitvah ga je še bolj kot prej strah parlamentarnih volitev, ki jih mora, če bo ostal v premierskem sedlu, razpisati najpozneje konec januarja prihodnje leto. Strah ga je bolj tekmic kot tekmecev v svoji stranki. Najbolj ga je strah raziskav javnega mnenja oziroma že 25-odstotne prednosti laburistov. Če bi bile volitve zdaj, bi zanje glasovalo 44 odstotkov volilcev. Za konservativce, ki so na oblasti že 14 let, pa le 19 odstotkov. S premierjem je zadovoljnih okoli 75 odstotkov Otočanov, z njegovo vlado pa 85 odstotkov.
Bedarije za pridobivanje volilcev?
Sunakov letošnji največji govor je zvenel kot začetek morda najdaljše predvolilne kampanje v zgodovini, pa tudi kot govor obupanega prestrašenega premierja, ki ne ve več, kako ali s čim še lahko reši potapljajoči se konservativni Titanik in sebe. Zato se je očitno odločil strašiti tudi rojake. Z »osjo avtoritarnih držav«, Kitajsko, Rusijo, Severno Korejo in Iranom, ki naj bi dogovorno ogrožale britansko varnost.
Britanija se po njegovem mora postaviti po robu tej osi, če želi uspeti v najnevarnejših letih po hladni vojni, ki prihajajo. »Tem državam ne smemo dovoliti, da bi spodkopale naše skupne vrednote in identitete,« je filozofiral Sunak. Opozoril je, da bo naslednjih pet let najbolj strah vzbujajočih in spreminjajočih se, kar jih je izkusila Britanija. Bolj bodo pomembna kot zadnjih trideset let. Ta največja grožnja britanski varnosti po hladni vojni bi bila toliko bolj nevarna, je dejal, če bi Otočani na prihodnjih volitvah oblast zaupali laburistom. Spustil se je tako politično nizko in posegel po tako ceneni politiki groženj, da je požel začudenje celo med številnimi svojimi poslanci in plaz kritik vseh drugih. Najboljša je bila: »Rishi Sunak govori bedarije, da bi pridobil glasove.«
Več deset brez nove kandidature
Sam se je opisal kot edini britanski politik, ki lahko vodi Britanijo skozi najnevarnejše obdobje v svetu po hladni vojni, ter moledoval za podporo volilcev vladni obrambni in varnostni politiki. »Putinova nepremišljenost nas je bolj približala nevarni jedrski eskalaciji kot kar koli po kubanski raketni krizi. Os avtoritarnih držav – Kitajske, Irana, Rusije in Severne Koreje – dogovorno spodkopava svoboščine in varnost,« je dejal Sunak, ki naj bi napovedal čas volitev.
»Enkrat v drugi polovici leta bomo šli na volitve in se odločili. Ne gre le za odločitev za konservativce ali laburiste, Sunaka ali Starmerja, ampak za izbiro med prihodnostjo in preteklostjo. Ostajam prepričan, da bo zmagala naša stranka,« je dejal Sunak. Že 64 konservativnih poslancev se ne strinja z njim in so vrgli puško v koruzo ter napovedali, da ne bodo vnovič kandidirali. Najnovejši je nekdanji finančni minister Nadhim Zahawi, ki že ima novo pravljično plačano službo pri bančnem orjaku Barclays.
