Prelaz Brenner je s 1374 metri nadmorske višine najnižja prehodna točka čez Alpe; pomembna prometna točka je bil že v rimskih časih, kar se vse do danes ni spremenilo. Brennerska avtocesta, ki poteka od avstrijskega Innsbrucka do italijanske Verone, je najpomembnejša vpadnica turistov s severa na Apeninski polotok in glavna prometnica za tovorni promet med Nemčijo in severom Evrope ter Italijo.
Dve omejitvi prometa
Že dobra dva tedna ta pomembna tranzitna pot skrbi za precej vroče meddržavne odnose. Avstrijska zvezna država Tirolska je namreč omejila tranzitni tovorni promet čez prelaz Brenner, da bi razbremenila avtocesto in zaščitila okolje, ki je v poletnih mesecih zaradi okoli sedemodstotnega povečanja tranzitnega prometa še bolj obremenjeno. Avstrijske oblasti so se lotile omejitve prehodov tovornjakov, in sicer tako, da čez nemško-avstrijsko mejo v Avstrijo spuščajo le 250 do 300 tovornih vozil na uro. Ta nato v koloni prevozijo brennersko avtocesto, medtem ko se predvsem na nemški strani meje ustvarjajo več kilometrov dolgi zastoji.
Za obilico slabe volje je poskrbela še druga odločitev avstrijskih oblasti na tem prometnem odseku, ta pa je prizadela vsa vozila – tovorna, osebna in motorje. Do septembra namreč nobeno vozilo v tranzitu med Nemčijo in Italijo ne sme zapustiti avstrijskega dela avtoceste.
Med konci tedna se vozila ne smejo preusmeriti na regionalne ceste, če na avtocesti prihaja do zastojev ali pa bi se tako želeli izogniti plačilu cestnine. Ta ukrep je namenjen predvsem razbremenitvi lokalnega prebivalstva, ki se zaradi gostega tranzitnega prometa na regionalnih cestah utaplja v morju pločevine.
Če se je pri Nemcih že širilo nelagodje zaradi prepovedi zapuščanja brennerske avtoceste, pa je nezadovoljstvu dokončno izbilo dno omejevanje prometa tovornjakov. Bavarske oblasti že tedne kritizirajo Avstrijce. Tudi na italijanski strani meje z Avstrijo se širi nezadovoljstvo. V obeh državah gospodarska združenja opozarjajo, da bi lahko prišlo do velike gospodarske škode. V nemškem industrijskem združenju zato države pozivajo k hitri rešitvi. »Alpski tranzit čez Brenner je ključen zaradi povezovanja evropskih središč dodane vrednosti. Za veliko prevozov dobrin ta čas na žalost še ni alternative,« je ocenil Holger Lösch, namestnik vodje združenja nemške industrije.
Je nova cestnina rešitev za zmanjšanje prometa?
Nemški minister za promet Andreas Scheuer je že napovedal pripravo tožbe proti Avstriji na sodišču EU v Luksemburgu. Država, ki je proti Avstriji uvedla nadzor na notranjih schengenskih mejah in je tako omejila prosti pretok ljudi in blaga, zdaj meni, da je zaradi omejitev tranzitnega prometa ogrožen prosti pretok blaga čez avstrijsko mejo, s tem pa naj bi njihova južna soseda kršila pogodbo o Evropski uniji. Tožbi, če prej ne bo prišlo do dogovora med vsemi tremi državami, se namerava pridružiti tudi Italija.
A pred tem ukrepom je Scheuer z italijanskim kolegom Danilom Toninellijem evropsko komisijo pozval, naj zaustavi to »sistematično blokado«. V evropski komisiji so državam članicam ponudili prostor za pogajanja in jih pozvali, naj v dobrososedskem duhu najdejo rešitev za ureditev prometa ob brennerskem koridorju, ki da predstavlja regionalni izziv. Po ponedeljkovem sestanku na ravni strokovnjakov rešitve še ni na vidiku, čeprav bodo države poslej preučevale uvedbo posebne koridorske cestnine na avtocestnem odseku od Münchna do Verone. Na tak način naj bi transportni tranzit po tej poti naredili manj privlačen.
Dolgoročno si Tirolska razbremenitev obeta s 55 kilometrov dolgim novim brennerskim predorom, ki bo skupaj z devetkilometrsko navezavo v Innsbrucku postal najdaljši predor na svetu. Ta dvocevni železniški predor naj bi bil zgrajen do leta 2027, ko bi skozenj lahko stekel prvi potniški in tranzitni promet. A je evropsko računsko sodišče lani v posebnem poročilu ugotovilo, da deset milijard evrov vreden projekt, ki ga gradijo tudi z evropskimi sredstvi, ne bo polno operativen vse do leta 2040. Težava je v tem, da italijanske, predvsem pa nemške železnice zelo počasi gradijo tire povezovalnih krakov njihovih železniških omrežij do novega brennerskega predora.
