Francijo čaka negotovo leto, polno nevarnih čeri. Povsem je razdeljena na levico, skrajno desnico in desno sredino, tudi v skupščini, zaradi česar novo vlado, ki jo vodi 73-letni sredinski François Bayrou, podobno kot prejšnjo podpira komaj tretjina od 577 poslancev. Danes, enajst dni po svojem nastanku, je imela prvo sejo, in sicer pri predsedniku Emmanuelu Macronu. Po nezaupnici vladi desnega Michela Barnierja v začetku decembra mora premier Bayrou do srede februarja sprejeti proračun za letos, sicer bo sledilo več težav, med drugim se bi velikanski šest odstotni primanjkljaj od lani nadaljeval, kar bi zvišalo obresti za precejšen javni dolg. O hudi krizi priča dejstvo, da je Francija zdaj prvič po letu 1958 vstopila v novo leto brez proračuna.
Sodni izziv za Le Penovo
Bayrou upa, da bo premier dlje kot Barnier, ki je prav tako vodil manjšinsko vlado, a le tri mesece. Vendar mu ni uspelo razširiti podpore vladi izven desne sredine, ki praktično vlada že od leta 2017, a je lani poleti doživela hud poraz na volitvah in povsem izgubila parlamentarno večino, naslednje volitve pa so lahko šele julija. Menda se je Bayrou tudi za praznike pogajal s socialisti, ki imajo 66 poslancev, in jih prepričeval, naj ne glasujejo za nezaupnico, če bo proračun sprejel mimo skupščine z ustavnim členom 49.3.
Skrajna desnica Marine Le Pen s 140 poslanci in radikalna levica Jean-Luca Mélenchona z 71 poslanci skupaj nimata potrebnih 289 glasov za nezaupnico. Le Penovi in Mélenchonu bi sicer ustrezal hitri padec Bayroujeve vlade, ker bi to vodilo do hude politične nestabilnosti in morda do Macronovega odstopa, torej do predčasnih predsedniških volitev, na katerih bi se v drugem krogu lahko pomerila prav onadva.
Toda Le Penovovo čaka še rugačen izziv. Sodišče bi ji 31. marca v sodbi zaradi nedovoljenega financiranja stranke z denarjem evropskega parlamenta lahko izreklo prepoved opravljanja javnih funkcij in ne bi mogla kandidirati na rednih predsedniških volitvah leta 2027.
Macronov mea culpa
V televizijski novoletni poslanici je Macron priznal, da je junija 2024 njegov razpis predčasnih volitev povzročil politično nestabilnost in še večje delitve. Nestabilnost že zato, ker je Francija samo lani zamenjala štiri premierje in štiri vlade, še večje delitve pa s skupščino, v kateri sta se okrepila levi in skrajno desni blok. Macron je tako priznal, da je kriv za sedanjo slepo ulico francoske politike.
Dal pa je tudi vedeti, da se bi lahko zaradi politične blokade oprl na referendume. Na levici so nad tem navdušeni, čeprav ni jasno, kaj ima Macron za bregom, torej o čem naj bi razpisal referendume. Morda o višjih davkih in manjših izdatkih zaradi proračunske krize, morda o ustavnih spremembah, a kakšnih? Sicer referendum lahko brez težav razpiše le predsednik države, stranke in državljani pa morajo zbrati za to več milijonov podpisov in upoštevati zelo zapleten postopek. A referendum je lahko tudi sredstvo opozicije proti oblasti in Macron bi lahko po neuspešnem referendumu - podobno kot Charles de Gaulle leta 1969 - odstopil. Menda pa hoče Macron z idejo referenduma predvsem zagroziti poslancem: če boste vrgli Bayrouja, bom vladal mimo vas s pomočjo referendumov.
Prve tri minute novoletne poslanice je Macron ob ustreznih videih, kar je velika novost v predsednikovem nagovoru Francozov, sicer namenil Olimpijskim igram v Parizu, nedavnemu odprtju notredamske katedrale in praznovanju 80-letnice izkrcanja v Normandiji. Poudaril je, da so zaradi vsega tega Francozi lahko na preteklo leto tudi ponosni.
