Nekaj zadovoljstva je bilo včeraj čutiti pri predstavnikih evropskega parlamenta, ko so razlagali podatek iz zadnjega merjenja razpoloženja evropske javnosti, da junijske evropske volitve zanimajo 60 odstotkov vprašanih Evropejcev. To je namreč 11 odstotnih točk več kot pred petimi leti. Največji skok so zabeležili na Hrvaškem, kjer se je zanimanje povečalo za kar 24 odstotnih točk. Podobno je še na Češkem, Finskem in v Litvi. Da se bodo junija verjetno res podali volit, pa pravi 71 odstotkov Evropejcev.
V Sloveniji je zanimanje za evropske volitve precej nižje od povprečja, 46-odstotno, kar pa je še vedno pet odstotnih točk več kot pred petimi leti. Najnižje je Češka z 38 odstotki zainteresiranih.
Tako kažejo rezultati eurobarometra, javnomnenjske raziskave, ki so jo v 27 državah članicah februarja in marca opravili na vzorcu 26.411 vprašanih. Evropsko povprečje so pri odgovorih izračunali tako, da so podatke vsake države uravnotežili z njeno velikostjo glede na vso EU.
EU je dobra, a na napačni poti
Evropejci so Evropski uniji v povprečju naklonjeni, imajo pa mešane poglede na njeno prihodnost, kažejo izsledki eurobarometra. 71 odstotkov jih meni, da je njihova država s članstvom pridobila, 61 odstotkov pa jih pravi, da so optimistični glede prihodnosti EU. 35 odstotkov jih je pesimističnih. Le v Franciji je delež pesimistov večji od deleža optimistov (42:58). A vendar 49 odstotkov Evropejcev meni, da gredo v EU stvari v napačno smer, le 32 odstotkov pa, da gredo v pravo.
Da je Slovenija s članstvom pridobila, meni kar 83 odstotkov vprašanih. Glede prihodnosti EU je optimističnih 56 odstotkov, kar je kar 13 odstotnih točk manj kot v zadnji raziskavi septembra in oktobra lani, s čimer beleži največji nenaden padec optimistov med članicami.
EU pa ni dobila večinskega odobravanja na niti enega od svojih odzivov na šest kriz, o katerih so spraševali. Najslabše je bilo pri migracijah, saj je z odzivom EU nezadovoljnih 71 odstotkov Evropejcev in 80 odstotkov Slovencev. Slednji so zelo nezadovoljni tudi z odzivom EU na vojno v Ukrajini (74 odstotkov, v EU 58 odstotkov). Znatna večina je kritična tudi do odziva na podnebne spremembe, gospodarske razmere in brexit. Le pri vprašanju pandemije je bilo z odzivom EU zadovoljnih 50 odstotkov Evropejcev, a le 34 odstotkov Slovencev.
Le šest odstotkov jih živi boljše
Povprečen Slovenec meni, da bi morali biti glavni temi kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami javno zdravje in kmetijska politika. Povprečni Evropejec postavlja na prvi mesti boj proti revščini in socialni izključenosti ter javno zdravje. So pa tokrat kar v devetih državah na prvo mesto postavili vprašanje varnosti in obrambe, kar je znaten obrat glede na leto 2019, seveda zaradi Rusije. In če so pred petimi leti na prvo mesto v sedmih državah postavili boj proti podnebnim spremembam, ga zdaj le še v eni (Švedska).
Kar se osebnega standarda tiče, 49 odstotkov Evropejcev zase pravi, da je enak kot pred petimi leti, 45 odstotkov pa, da se je znižal. Le šest odstotkov jih pravi, da živijo boljše. V Sloveniji so odgovori praktično enaki. Največji delež tistih, ki ocenjujejo, da živijo slabše, je v Grčiji (74 odstotkov) in Franciji (69 odstotkov). Da se jim bo standard v naslednjih petih letih zvišal, meni 15 odstotkov Evropejcev in 17 odstotkov Slovencev.
Širitev nepomembna za vlogo EU v svetu
Če želi okrepiti svojo vlogo v svetu, mora EU v prvi vrsti vlagati več v
obrambo in varnost, meni 37 odstotkov Evropejcev. Slovenci na prvo mesto postavljajo prehransko varnost in kmetijstvo (41 odstotkov). Možnih je bilo več odgovorov. Od štirinajstih se je na zadnjem mestu znašla širitev EU.
Zanimiva je še ocena nekaterih držav v svetu. Pozitivno mnenje o ZDA ima 48 odstotkov Evropejcev, kar je deset odstotnih točk manj kot v raziskavi pred dvema letoma. Še znatno nižja je ta številka v Sloveniji (28 odstotkov). Rusijo pozitivno ocenjuje 12 odstotkov vprašanih Evropejcev in 18 odstotkov Slovencev. Kitajsko pa pozitivno ocenjuje 24 odstotkov Evropejcev in 38 odstotkov Slovencev.
