Narendra Modi, 73-letni hindujski nacionalist, ki Indijo gospodarsko razvija in modernizira, bo že tretjič zapored premier. V torek zvečer, ko so bili znani rezultati šesttedenskih parlamentarnih volitev, je dajal videz srečnega starca. »Današnja zmaga je največja na svetu,« je dejal.
V resnici ni zadovoljen. Prvič po letu 2014 njegova stranka Baratija Džanata (BJP) ne bo imela absolutne večine. Odslej bo odvisen od regionalnih strank, ki ga bodo lahko izsiljevale. Pravzaprav je to dobro za indijsko demokracijo, saj je Modi že kazal avtoritarne težnje. Podredil si je namreč medije, preiskave o korupciji pa potekajo samo proti opozicijskim politikom. Predvsem pa ne sledi načelu enakopravnosti vseh državljanov, na katerem sta Džavaharlal Nehru in Mahatma Gandi leta 1947 utemeljila Indijo. Uveljavlja prevlado več kot milijarde hindujcev v škodo 200 milijonov muslimanov.
Pred letošnjimi volitvami je pozval Indijce, naj mu omogočijo dvotretjinsko večino, da bo spremenil ustavo in Indijo spremenil v državo hindujcev, kot je Pakistan islamska republika. A njegova stranka BJP je dobila le 240 od 543 poslancev, z zavezniki 293, torej le malo več kot polovico. Mnogi zmerni hindujci zato niso glasovali za Modija, ker nočejo avtokratske države in konfliktov z muslimani. BJP je na primer doživela hud poraz v 250-milijonski zvezni državi Utar Pradeš, potem ko je Modi v njenem mestecu Ajodhja januarja z velikim pompom odprl tempelj v čast tam rojenemu bogu Rami, kjer pa so hindujski skrajneži leta 1992 porušili 450 let staro mošejo.
Zatem je med dvomesečno volilno kampanjo nastopil na več kot dvesto zborovanjih. Ob tem, da nima ne partnerice ne otrok, je zatrjeval, da je indijski narod njegova družina. Dejal je tudi: »Prepričan sem, da me je Bog poslal sem z določenim namenom.« Tudi njegovo asketsko življenje naj bi dokazovalo, da je božji odposlanec.
Ukinil je gotovino
Med volilno kampanjo je govoril, da je treba Indijo »razumeti tako iz svetosti tradiciji kot iz možnosti, ki jih ponuja moderna doba«. Obljubljal je, da bo leta 2029 Indija tretja največja gospodarska sila sveta, takoj za ZDA in Kitajsko ter pred Japonsko in Nemčijo. Trenutno je peta, leta 2014, ko je zavladal Indiji, je bila deseta. V Indijo bi se zdaj lahko selila zahodna podjetja, ki zapuščajo Kitajsko. V svetovni politiki je Indija zaveznica ZDA proti Kitajski, a Zahod si zaman poskuša pridobiti Modija proti Putinu, ki ga podkupuje s poceni nafto. Hitre rasti BDP, ki se kaže na primer v podvojitvi letališč v zadnjih desetih letih in širitvi električnega omrežja, pa ne občutijo nižji sloji, ki so zaradi inflacije vse bolj revni. Indija je poleg Južne Afrike država, v kateri so razlike med bogatimi in revnimi največje na svetu.
Nižje sloje je sprva močno prizadel Modijev drzni ukrep 9. novembra 2016, ko je čez noč umaknil iz obtoka 86 odstotkov gotovine. Prišlo je do kaosa in 1,5 milijona Indijcev je izgubilo delo. Toda na tak način je Modi v veliki meri odpravil neobdavčeno sivo ekonomijo in že leta 2017 so se prihodki od davka na dohodek povečali za četrtino, kar pomeni več denarja za socialno državo. Indijci, ki so se navadili, da ne plačujejo več v gotovini, pa danes dajejo videz zelo moderne nacije tudi zato, ker vsako leto kar 8 milijonov mladih Indijcev uspešno konča študij, zaradi česar je med diplomiranimi zelo veliko brezposelnih (potrebovala pa bi jih Evropa).
Vzpon z dna družbe
Modijevi propagandisti radi poudarjajo, da se je z dna družbe dvignil na njen vrh. Rodil se je leta 1950 v nižji kasti v mestecu Vadnagar na severozahodu Indije. Osemčlanska družina je živela v treh sobah, mali Narendra pa je imel le dve srajci. Zelo zgodaj je pomagal očetu pri prodajanju kuhanega čaja na železniški postaji (kjer so zato pred leti postavili velikanski kotel za čaj, domnevni očetov original pa je mogoče videti v muzeju).
S trinajstimi leti se je zaročil, starši so mu vsilili nevesto iz sosednje vasi. A potem ko se je s 17 leti moral poročiti, je zbežal na drug konec Indije. Dve leti je živel v Kalkuti in pod Himalajo, predvsem v ašramih, centrih duhovnosti, kjer je iskal samega sebe. Zatem se je vrnil v zvezno državo Gudžarat, v Ahmedabadu je najprej delal v stričevi kantini za voznike avtobusov. V naslednjih 15 letih je bil zelo aktiven v skrajno desni hindujski organizaciji RSS, katere član je 30. januarja 1948 ubil Mahatmo Gandija, zagovornika versko pluralistične Indije. Ko leta 1975 njegova snaha in Nehrujeva hčerka Indira Gandi kot premierka, ki jo je tedaj sodišče odstavilo, ni hotela odstopiti in se je množičnim protestom opozicije uprla z dve leti trajajočim izrednim stanjem, se je Modi, tudi s spremembo videza, skrival pred policijo. Leta 1985 je vstopil v BJP, ki je tudi mnogo kadrov dobila iz RSS.
Oktobra 2001 je postal predsednik vlade v Gudžaratu. Pet mesecev pozneje je prišlo v tej zvezni državi do najhujšega pogroma nad muslimani v Indiji po letu 1948: za požar v vlaku, v katerem je umrlo 60 hindujskih romarjev na vrnitvi iz Ajodhje, so hindujski skrajneži obtožili muslimane in jih v tridnevnem divjanju okoli tisoč ubili. Modi je to dopustil in mirno dejal: »Gre za reakcijo na požig vlaka.« Vse do leta 2014 zato ni dobil vizuma za ZDA, tudi v EU je bil nezaželen.
Leta 2014, ko so številne korupcijske afere močno oslabile Kongresno stranko, je postal indijski premier. BJP je tedaj dobila le 31 odstotkov glasov, a 283 od 543 poslancev. Indija ima namreč britanski enokrožni večinski sistem volitev, ki pa je zelo muhast, saj je na primer zdaj BJP dobila 36,5 odstotka glasov, a le 240 poslancev.
