Združene države so v sredo z dodatnimi carinami prizadele 60 držav sveta, daleč najbolj Kitajsko s 104-odstotnimi. Izdelki iz EU bodo ocarinjeni po stopnji 20 odstotkov. Podobno kot Japonska in Južna Koreja tudi EU daje prednost pogajanjem pred takojšnjimi povračilnimi ukrepi, ki bi še poslabšali svetovno gospodarsko krizo. Je pa EU potrdila postopno uvajanje 25-odstotnih carin na 20 milijard evrov ameriškega uvoza, kar je odgovor na Trumpove marčevske 25-odstotne carine na jeklo in aluminij. Ponudbo iz Bruslja, da bi EU in ZDA odpravile carine na industrijske izdelke, pa je Donald Trump zavrnil.
Drugače se je odzvala Kitajska, ki je v sredo takoj, ko so zanjo začele veljati nove, kar 104-odstotne carine, zvišala carine na ameriške izdelke na 84 odstotkov. Vrednost delnic na borzah po svetu je tako spet padla, prav tako cena nafte. Oboje je znak, da bi lahko prišlo do svetovne gospodarske krize in da se trgovinska vojna zaostruje.
Donald Trump je najprej uvedel desetodstotne carine na kitajske izdelke in jih kmalu zatem dvignil na 20 odstotkov, prejšnji teden jih je zvišal še za 34 odstotnih točk in ta teden za dodatnih 50, ker je prejšnji teden Kitajska napovedala recipročne 34-odstotne carine na uvoz iz ZDA. Zdaj je Peking, ki se očitno namerava držati Hamurabijevega načela »zob za zob, oko za oko«, dodal recipročno še 50 odstotnih točk, tako da so zdaj carine na uvoz iz ZDA 84-odstotne.
Kitajska lahko izgubi več
Tako visoke carine med dvema največjima gospodarstvoma na svetu pomenijo, da se je trgovina med njima praktično ustavila. To je lahko hud udarec za Kitajce, saj njihov vse višji življenjski standard v zadnjih desetletjih v veliki meri temelji na prodaji izdelkov na velikanskem ameriškem trgu. »Legitimna pravica kitajske nacije, da se razvija, je neodtujljiva,« je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva na novinarski konferenci. Z ministrstva za trgovino pa so sporočili: »Z odločno voljo in zadostnimi sredstvi bo Kitajska sprejela protiukrepe in se borila do konca, če bodo ZDA nadaljevale z zaostrovanjem ekonomskih ukrepov.«
V tej trgovinski vojni mnogi vidijo boj dveh velikih sil za prevlado v svetu. A če je Kitajska glavni nasprotnik ZDA, ni jasno, zakaj se Trump ne povezuje z Indijo, Japonsko, Južno Korejo pa seveda z EU in drugimi zahodnimi državami, ki so bile vse po vrsti nezadovoljne ne le z nedemokratično oblastjo v Pekingu, ampak tudi s kitajskimi subvencijami izvoza in omejevanjem investicij na Kitajskem. Vsem tem dosedanjim ameriškim zaveznicam je namreč Trump povečal carine.
V trgovinski vojni lahko Kitajska izgubi več kot ZDA, saj je kitajski izvoz v ZDA veliko večji kot uvoz iz ZDA. Vendar za kitajski avtoritarni režim, ki ga ne čakajo demokratične volitve, gospodarska kriza najbrž ne bo tako usodna kot za vlade ZDA in drugih demokratičnih držav, katerih podjetja bodo manj prodajala Kitajcem in Američanom zaradi padca kupne moči.
V ZDA bo bolj trpel nižji sloj
Nove carine pa bodo podražile uvožene izdelke tudi v ZDA in tako močno prizadele ameriške potrošnike, predvsem nižji sloj. Lahko se zgodi, da bodo Trumpovi republikanci, ki se bolj opirajo na nižji sloj, podobno kot skrajna desnica v Evropi, utrpeli izgube na vmesnih kongresnih volitvah jeseni 2026.
Na Kitajskem zaradi novih carin ne bodo toliko prizadeti potrošniki, saj na primer oblačila izdelujejo na Kitajskem. A povečala se bo brezposelnost, ker bodo morala kitajska podjetja zmanjšati proizvodnjo in odpuščati zaradi težje dostopnega ameriškega trga. Trg EU pa bodo še bolj kot doslej preplavili poceni kitajski izdelki, zaradi česar grozi deflacija (v ZDA pa inflacija).
Prizadeta bodo tudi ameriška podjetja, ki uvažajo polizdelke iz Kitajske. Še bolj pa tista, ki tam proizvajajo. V torek zvečer, tik pred zvišanjem carin, je Apple iz Indije in Kitajske v ZDA poslal pet letal, polnih iphonov in drugih izdelkov.
»Preselite podjetje v ZDA!«
Pravzaprav nihče še ne ve, ali niso nove carine samo pogajalsko izhodišče, s katerim hoče Trump doseči ugodnosti za ameriško gospodarstvo. Sam trdi, da hoče z visokimi carinami, najvišjimi v ZDA po letu 1909, dobiti prihodke, ki bodo omogočili znižanje davkov, in vrniti industrijo v ZDA, potem ko se je v zadnjih desetletjih iz ZDA selila drugam. Na svoji platformi truth social je v sredo Trump pozval tuja podjetja, naj preselijo proizvodnjo v ZDA, da jim ne bo treba plačevati carin: »To je idealen trenutek, da preselite svoje podjetje v ZDA!« A vsekakor se ne bodo na ta način odpirala delovna mesta za nižji sloj, saj je cena delovne sile v ZDA ena najvišjih na svetu. Pravzaprav je tudi raven brezposelnosti v ZDA zelo nizka. Najbrž tako ne bo dolgo, ker bodo ameriškemu gospodarstvu, ki je bilo v zadnjih letih uspešno, škodovali sedanji Trumpovi ukrepi.
