Voditelji članic Evropske unije so na včerajšnjem vrhu obljubili nadaljnjo finančno podporo Ukrajini ter napovedali pospešena prizadevanja za izpolnitev njenih vojaških potreb, a z manjšo opombo – pod izjavo je 26 podpisov, spet pa manjka madžarski. Tako je bilo že pred dvema tednoma in to postaja nova normalnost, kar se tiče Ukrajine, saj je premier Viktor Orban blizu Moskvi ter proti pomoči Kijevu in sankcijam proti Rusiji. Večini pa je na svojo stran očitno uspelo pridobiti slovaškega premierja Roberta Fica, ki pa je dejal, da bo blokiral sankcije proti Rusiji, če bi to oviralo mirovni proces.
Vendarle bode v oči, da v izjavi ni zapisanega nič konkretnega o pomoči Ukrajini, posebej glede nujne prošnje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po zagotovitvi dveh milijonov topniških izstrelkov v vrednosti petih milijard evrov, ki jo je izrekel v nagovoru po video povezavi iz Osla. Nekatere, zlasti južne države, ki so dlje od ukrajinske vojne, imajo namreč zadržke, ki jih je pojasnil španski premier Pedro Sanchez, rekoč da »je treba upoštevati, da so izzivi, s katerimi se soočamo v južnem sosedstvu, nekoliko drugačni od tistih na vzhodnem krilu«.
Kovanje vojaških načrtov za varovanje miru
Medtem je včeraj v Londonu potekalo srečanje visokih vojaških predstavnikov dvajsetih držav tako imenovane koalicije voljnih, ki so razpravljali o tem, kako bi dejansko bila videti varnostna zagotovila Ukrajini v primeru premirja in trajnega miru z Rusijo. Gostitelj, britanski premier Keir Starmer, je dejal, da so prešli k vojaškemu načrtovanju varnostnih zagotovil, ki bi morala biti takšna, da bi Rusijo čakale »resne posledice, če bi kršila dogovor«. Dejal je, da so osredotočeni na to, kako bi »ohranjali varnost ukrajinskega neba, morja in meja«. Eden od elementov je napotitev vojakov v Ukrajino. Slovenije v tej skupini sicer ni.
Francija pa je napovedala, da bo v četrtek gostila nov evropski vrh o Ukrajini.
Podpora beli knjigi o evropski obrambi
Ena od tem vrha v Bruslju je bila bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030, ki jo je v sredo predstavila evropska komisija. Voditelji so jo odprli in pozvali k »pospešitvi dela na vseh področjih« za krepitev evropske varnosti. Predlog evropske komisije predvideva tudi 800 milijard evrov vlaganj v obrambo in 150 milijard evrov posojil za članice za ta namen v okviru novega finančnega instrumenta EU. Nekateri so ob tem namigovali na skupno evropsko zadolževanje za obrambne namene, denimo grški premier Kiriakos Micotakis pa tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. Bela knjiga za namene porabe za obrambo sicer dopušča odstopanja od dogovorjenih omejitev prekoračitve proračunskega primanjkljaja.
Premier Robert Golob je v Bruslju dejal, da gre bela knjiga v pravo smer. Slovenija bo predvidoma izkoristila tako evropska posojila kot možnost odstopanja od proračunskih pravil Unije, je dejal po poročanju STA. »Predvidena so zelo ugodna posojila za te namene, ugodna, in seveda si bo Slovenija prizadevala, da do teh posojil pride,« je rekel, vlada pa naj bi načrt pripravila do aprila. Evropska komisija načrtuje, da bo bela knjiga tudi tema junijskega vrha, nato pa naj bi že bile nared zaveze za njeno uresničevanje.
Voditelji so imeli včeraj na dnevnem redu tudi vprašanja, povezana s spodbujanjem konkurenčnosti, migracijami ter prihodnjim večletnim proračunom, nekatera od teh šele na večerji.
