Več deset tisoč ljudi z vsega sveta, med njimi predsedniki držav in vlad ter njihovi drugi predstavniki, nevladne organizacije, investitorji, ekonomisti in znanstveniki bodo jutri in v sredo v Azerbajdžanu razpravljali o vprašanju, koliko denarja naj bi ves svet na leto namenil za pomoč revnejšim državam, da bi lahko zmanjšale emisije toplogrednih plinov in financirale stroške, ki so nastali zaradi podnebnih sprememb. Zasedanje z udeležbo državnih voditeljev bo uvod v dvanajstdnevni podnebni vrh, ki je devetindvajseti po vrsti (COP29). Potekajo od sredine 90. let in so se začeli po podpisu Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, namenjeni pa so usklajevanju ukrepov držav sveta. Kot v preteklih nekaj primerih je tudi tokrat mogoče, da bo vrh postregel z razočaranjem za okoljske aktiviste.
Nihče ne bi obremenjeval proračuna
Financiranje revnih držav bo torej glavna tema. Letos se izteče sporazum iz leta 2009 o 100 milijardah dolarjev (93 milijard evrov) letne tovrstne pomoči tretjemu svetu. Z uresničevanjem zavez so bile hude težave, saj so 100 milijard prvič zbrali šele predlani. Pri tem pa dosedanja sredstva, ki so jih prejemale revnejše države, niso več dovolj za njihovo soočanje s škodo, ki je posledica podnebnih sprememb, in za financiranje ukrepov proti njim.
Nevladne organizacije pozivajo bogate države in Kitajsko, naj prispevajo odstotek svetovnega BDP, kar bi lahko znašalo več kot tisoč milijard dolarjev na leto. Kitajska in še nekatere države, predvsem bogate zalivske, so pri tem poseben primer. Po dogovoru iz 90. let prejšnjega stoletja štejejo med države v razvoju in imajo zato manj obveznosti, čeprav so v resnici bogate ali vse bolj razvite ali pa same velike onesnaževalke.
Ne te države ne zahodne v resnici niso pripravljene dodatno obremeniti svojih proračunov. Zato pa so njihovi voditelji, ki jih večinoma ne bo v Baku, toliko bolj navdušeni nad idejo, da bi morali tukaj vskočiti zasebni investitorji. A tudi če bodo tretjemu svetu v boju proti podnebnim spremembam res pomagale zasebne investicije, kar je sicer težko verjetno, bi to pomenilo novo veliko zadolževanje že tako revnih držav. Torej bi revni del sveta, ki ima še vedno zelo malo izpustov toplogrednih plinov, še naprej nosil glavno breme.
»Pri podnebnem financiranju ne gre za dobrodelnost in plemenitost, ampak za odgovornost in pravičnost,« pravi Debbie Hiller iz nevladne organizacije Mercy Corps. »Kdor je največ prispeval k podnebni krizi, mora največ prispevati k njenemu reševanju.« Menda je obetaven projekt, po katerem bi naftne monarhije, med katere sodi poleg zalivskih držav tudi Norveška, dale prostovoljne prispevke za podnebne projekte revnejših držav, kot bi lahko bile na primer sončne elektrarne.
Za svetovni podnebni davek
Za onesnaževalce, ki nočejo plačati, nevladne organizacije zahtevajo svetovni podnebni davek. Nevladna organizacija NGO 350.org pripravlja kampanjo, v kateri bi glavne proizvajalce fosilnih goriv obtožila krivde za nastale razmere na Zemlji. Hkrati zahteva, da se obdavči milijarderje, morda tudi jahte in zasebna letala, tako pridobljena sredstva pa se uporabi za domače programe zmanjšanja emisij ogljika in za financiranje svetovne podnebne politike.
Hud udarec za svetovni boj proti segrevanju ozračja je sedanja izvolitev klimatoskeptika Donalda Trumpa za predsednika ZDA, ki so s svojo – tudi preteklo – industrijo največji krivec za podnebne spremembe. Ne le da bo Trump morda znova izstopil iz pariškega podnebnega sporazuma, kot je to že storil v svojem prvem mandatu 2017–2020, ampak namerava tudi znatno zmanjšati zaščiteno območje, na katerem je prepovedano pridobivati plin in nafto z lomljenjem skrilavcev. So pa nekatere zvezne države pripravljene sodelovati v boju proti podnebnim spremembam mimo Bele hiše.
Gostitelj živi od nafte
Poseben problem tokratnega vrha je, da poteka v Azerbajdžanu, kjer se kleptokratski režim financira z nafto in plinom, ki predstavljata 92 odstotkov izvoza te 10-milijonske države. Nekateri diktatorja Ilhama Alijeva zdaj, ko je gostitelj COP29, vidijo kot volka, ki ima na obisku ovce. Dodati velja, da je samo od poletja dal zapreti več kot 30 uglednih nasprotnikov svojega režima. Sicer pa sporno gostiteljstvo ni nič novega. Lani je COP28 potekal v Združenih arabskih emiratih, vrhu je posredoval glavni klimatski pogajalec te države Sultan Al Džaber, ki je pred tem dejal, da postopna odprava fosilnih goriv svet pelje nazaj k življenju v jamah.
