Včeraj se je v Azerbajdžanu, potem ko se je v ponedeljek zatikalo z dnevnim redom, zares začel podnebni vrh Združenih narodov (ZN) COP29, ki bo trajal do 22. novembra. Svet razpravlja o boju proti podnebnim spremembam v državi, v kateri predsednik Ilham Alijev v nafti vidi »božji dar ljudem«, kot je rekel ob odprtju zasedanja, in v kateri 92 odstotkov izvoza predstavljajo fosilni energenti. Težko si je predstavljati, da bi Alijev pristal na večjo obdavčitev črpanja nafte, kar bi moral biti eden od ciljev COP29. Včeraj je med drugim dejal: »Kot predsedujoči COP29 seveda odločno zagovarjamo zeleni prehod. Vendar moramo biti tudi realistični.«

Za obdavčitev ladij, letal in fosilnih goriv

Zjutraj je naprej zbudilo pozornost poročilo UNHCR, agencije ZN za begunce, v katerem piše, da je v državah s težavami tri četrtine od 120 milijonov razseljenih zaradi posledic podnebnih sprememb, kot je velika suša v Afriki. In medtem ko tam vsak dobi za prilagoditev dva dolarja na leto, ta vsota v državah, ki jih podnebne spremembe še niso huje prizadele, znaša 161 dolarjev na osebo. Poleg tega večino tega denarja prejemajo glavna mesta, veliko premalo pa podeželje. Skratka, milijarde, ki so namenjene za prizadete zaradi podnebnih sprememb, ne pridejo v prave roke.

Zelo konkreten glede žrtev podnebnih sprememb je bil generalni sekretar ZN Antonio Guterres: »Gre za družine, ki bežijo pred orkani, delavce in romarje, ki trpijo zaradi vročine, poplav, ki pustošijo, otroke, ki gredo spat lačni, ker je suša uničila pridelek.« Mnogi zahtevajo, da se letna vsota za pomoč prizadetim revnim državam poveča za desetkrat, to je s sto na tisoč milijard dolarjev (na 930 milijard evrov) na leto. V ta namen Guterres zahteva obdavčitev ladij, letal in pridobivanja fosilnih goriv.

Odločno je nastopil tudi Mohamed Muizzu, predsednik Maldivov. Njegova država s pol milijona prebivalci je odgovorna za 0,003 odstotka izpusta toplogrednih plinov, do leta 2050 pa bo štiri petine njenega ozemlja, ki je veliko kot Prekmurje, pokrilo morje.

Lukašenko se hvali, Starmer obljublja

Za afganistanske talibane in Aleksandra Lukašenka je COP29 priložnost, da se prebijejo iz izolacije. Lukašenko se je hvalil, da je njegova država dosegla podnebne cilje. Dejal je še: »Odgovorni so odsotni. In kako učinkovita bodo pogajanja, če na njih ni francoskega predsednika?« Emmanuela Macrona ni v Bakuju, ker so odnosi med državama slabi, Francija namreč podpira Armenijo v konfliktu z Azerbajdžanom.

Britanski premier Keir Starmer pa je prišel v Baku in obljubil, da bo Velika Britanija do leta 2035 za 81 odstotkov zmanjšala izpuste glede na leto 1990, kar bi bil v resnici velik uspeh. Očitno želi, da bi Velika Britanija prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. V njegovi vladi so prepričani, da bo mogoče sodelovati tudi z Donaldom Trumpom, ker zeleni prehod ustvarja nova delovna mesta.