Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je z s tako imenovanim vrhom za prihodnost začel diplomatsko najdejavnejši teden v letu, ko se na splošnem zasedanju generalne skupščine zbere največ svetovnih voditeljev in ti predstavijo svoje poglede na svetovno dogajanje. Na razpravi v generalni skupščini, ki se začenja v torek, bo s svojim nagovorom v petek sodeloval tudi slovenski premier Robert Golob. Predsednik vlade bo sicer že v sredo vodil odprto razpravo varnostnega sveta, danes pa je govoril tudi na vrhu za prihodnost.
Malce drame v zadnjem hipu
Prav tja so bile uprte vse diplomatske oči, kajti mednarodna skupnost poskuša z novim paktom za prihodnost Združenim narodom vdihniti nekaj svežine ter obuditi zaupanje med bogatim severom in revnim jugom. Po več mesecih pogajanj je bila sklepna deklaracija vrha že dogovorjena, sprejeti bi jo morali s soglasjem brez glasovanja, toda v zadnjem hipu so se nakazovali pritiski Rusije, da bi hotela izsiliti glasovanje o resoluciji. Čeprav sta jo podpirali Belorusija in Nikaragva, namestniku ruskega zunanjega ministra Sergeju Veršininu na zasedanju nazadnje v pakt ni uspelo vnesti svojega določila o nevmešavanju v notranje zadeve držav. Potem ko je sicer Veršinin nepravilno trdil, da sploh ni bilo usklajevanja o paktu, sta več kot dve tretjini držav svetovne organizacije (143 držav) sprejeli odločitev, da se pakt sprejme takšen, kot je.
Nemčija in Namibija sta se vse od leta 2022 ukvarjali z usklajevanjem besedila resolucije oziroma pakta, ki zagovarja multilateralne rešitve za svetovne izzive. Sprva 20 strani dolgo besedilo se je po pripombah članic razširilo na 200 strani, zdaj pa se je skrčilo na 42 strani. Gre za kompromisno besedilo pakta in dveh dodatkov – o digitalnih zadevah oziroma o regulaciji umetne inteligence, zraven pa je še posebna izjava, v kateri aktualna politika izraža svoje zavedanje, da svet zapušča prihodnjim generacijam, zaradi česar bo mlade tudi bolj vključila v oblikovanje politik na nacionalni in svetovni ravni.
Krepitev zaupanja s svetovnim jugom
Ob vnovični zavezi k multilateralizmu je pakt za svetovni jug pomemben s treh vidikov. V njem se članice svetovne organizacije zavezujejo k reformi varnostnega sveta, ki postaja prioriteta. Načrtuje se njegova širitev (kar je sicer dolgoletni cilj Združenih narodov), tako da bo postal bolj reprezentativen sedanjim danostim v svetu. Prav tako države napovedujejo okrepitev prizadevanj za dosego dogovora o vetu v varnostnem svetu – tako o njegovem obsegu kot možnostih uporabe. Druga pomembna zadeva za globalni jug je ponovna zaveza k pospešitvi napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, pri katerih sicer mednarodna skupnost močno zaostaja, saj jih je uresničenih le 17 odstotkov. Odprava revščine postaja prednostna naloga, krepi se tudi zaveza k odpravi lakote (tretjina svetovnega prebivalstva ne dobiva dovolj hrane). Tretja pomembna zadeva za svetovni jug je zaveza k reformi mednarodnih finančnih institucij.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je bil s sprejetjem pakta, za katerega si je prizadeval nekaj let, zelo zadovoljen. Podobno kot v dokumentu je tudi sam nizal izzive pri reformi varnostnega sveta, brez te mu po njegovem mnenju grozi irelevantnost, in potrebnih reform finančne arhitekture, ki državam juga pri vprašanjih njihove zadolženosti, boju proti podnebnim spremembam in uresničevanju razvojnih ciljev »ne daje potrebne varnostne mreže«. Potem ko je mednarodna skupnost odprla pot spremembam, je treba dane zaveze tudi uresničiti, je poudaril Guterres ter države pozval k dialogu, pogajanjem, končanju vojn in pospešitvi reform.
