»Sem človek ljudstva, tako tudi živim,« je pred dobrim letom dni zatrjeval včeraj imenovani glavni kandidat turške opozicije na bližajočih se predsedniških volitvah Kemal Kilicdaroglu. Nikoli ni skrival, da želi kandidirati, a bolj priljubljeni so bili drugi. Zdaj pa mu je uspelo dobiti podporo večine politične opozicije v državi in njegova edina, a hkrati velika naloga je, da na majskih volitvah premaga aktualnega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Ta se sooča s hudo ljudsko nejevoljo zaradi slabo delujoče popotresne pomoči v prizadetih regijah na jugu države in z vsesplošnim nezadovoljstvom zaradi slabih gospodarskih razmer v državi.
Skoraj uničeni upi opozicije
Petinsedemdesetletnega predsednika sekularne Republikanske ljudske stranke (CHP) Kilicardorgluja, ki jo vodi že trinajst let, je včeraj vendarle podprlo šest najpomembnejših opozicijskih strank (med njimi ni prokurdske HDP). Dobra dva meseca pred volitvami imajo tako enotnega kandidata. To ni bilo samoumevno. Konec minulega tedna je še kazalo, da bo opozicijska enotnost razpadla, razlog za to je bil napovedani odhod stranke Iyi (Dobra stranka) na svoje (vodi jo Meral Aksener).
Aksenerjeva je ves čas usklajevanja trdila, da Kilicdaroglu ni primerna oseba za predsedniškega kandidata. Malo se je pred meseci poigravala z idejo, da bi bila to ona sama, pozneje pa se je navdušila nad kandidiranjem carigrajskega župana Ekrema Imamogluja ali pa župana Ankare Mansurja Javasa. Oba sta iz iste stranke kot Kilicardoglu, ki ga je opisovala kot nekarizmatičnega voditelja, izbiro med Erdoganom in njim pa podobno izbiri med »smrtjo in malarijo«. Minuli konec tedna je ploščo obrnila in se včeraj vrnila v objem opozicijske šesterice s predlogom, da župana Carigrada in Ankare postaneta Kilicdaroglujeva podpredsedniška kandidata.
»Aksenerjeva je ugotovila, da se je s svojo potezo izpred nekaj dni politično potisnila v kot. Odkrito je povedala, da njena stranka podpira Imamogluja in Javasa za predsedniška kandidata, nakar sta oba oznanila, da podpirata Kilicdarogluja. Kot odziv na njeno potezo so se zvrstili tudi izstopi članov stranke Iyi. Tako se je znašla v povsem novih okoliščinah,« je za Dnevnik ocenila dr. Hürcan Asli Aksoy, namestnica vodje Centra za turške študije pri nemškem Inštitutu za mednarodne in varnostne študije (SWP).
Pomembna vloga HDP
Imamogluju in Javasu so javnomnenjske ankete napovedovale več možnosti za zmago proti Erdoganu kot Kilicdarogluju. A je kandidaturo prvega de facto onemogočila lanska obsodba zaradi razžalitve uradne osebe. Opozicija sama je sodbo proti Imamogluju večkrat opisala za politično motivirano, da se prepreči njegova predsedniška kandidatura. Župan Ankare Javas se po drugi strani ni povsem jasno opredelil do tega, ali bi bil pripravljen kandidirati in tako skočiti v zelje svojemu strankarskemu kolegu Kilicdarogluju. Vprašanje seveda ostaja, koliko škode je opoziciji povzročilo omahovanje Aksenerjeve pri podpori Kilicdarogluju.
Če bi se opozicijski šesterici pridružila še prokurdska stranka HDP, bi se možnosti Kilicdarogluja povečale, ocenjuje Aksoyeva. Nasploh bo ta stranka po njeni oceni imela velik vpliv na izid volitev. Toda HDP, ki je kot tretja najmočnejša politična stranka v državi pod hudim pritiskom oblasti že več let, se je odločila na volitvah nastopiti samostojno, čeprav nakazuje določeno mero podpore šesterici. »Omizju šestih se HDP ni pridružila zaradi nasprotovanja stranke Iyi, ki je nacionalistična in desničarska stranka in ne sodeluje s prokurdsko stranko. HDP je sicer že prej najavila, da bo podprla opozicijski blok, če bo njegov kandidat Kilicdaroglu, a da tega ne bo storila, če bo izbral Javasa. Ta je namreč znani desničarski nacionalist, čigar politična preteklost sega v nacionalistično stranko MHP, čeprav je bil izvoljen za župana kot kandidat CHP. Njegova nacionalistična stališča so za HDP nesprejemljiva,« razlaga Aksoyeva.
