Čez dobra dva tedna čakajo Gruzijo, prvo kavkaško kandidatko za članstvo v Evropski uniji, prelomne parlamentarne volitve, ki bi lahko za lep čas določile nadaljnjo usodo države glede evropske poti. Vlada stranke Gruzijske sanje, ki je članstvu v EU sicer načeloma naklonjena, se je začela opirati na avtokratske prijeme in tako de facto odmikati prihodnost države od EU, s tem pa so se močno zaostrili tudi odnosi uradnega Tbilisija z Brusljem in Washingtonom.
Tudi proevropska predsednica države Salome Zurabišvili pravi, da bodo volitve referendum o prihodnosti države v EU. Združena opozicija poskuša tudi s pomočjo predsednice zbrati dovolj glasov, da bi Gruzijske sanje in zdajšnjega premierja Iraklija Kobakhidzeja poslala v opozicijo. Premier pa v primeru zmage napoveduje prepoved delovanja največje opozicijske stranke, Združenega nacionalnega gibanja (UNM), in njenih satelitov. V primeru zmage z dvotretjinsko večino pa namerava spremeniti ustavo tako, da bodo državne meje »prilagodili novim realnostim«. V opoziciji sumijo, da bi se utegnili odpovedati separatističnima regijama Južna Osetija in Abhazija.
Želijo dvotretjinsko večino
Prelomnico na proevropski poti države je v zadnjih mesecih začrtalo sprejetje zakona o tujih agentih, po katerem se morajo vse nevladne organizacije, ki prejemajo več kot petino letnega proračuna iz tujine, registrirati kot organizacije pod tujim vplivom. Zakon je kopija ruskega zakona in je pred potrjevanjem v parlamentu na ulice pognal na stotisoče Gruzijcev, ki so z več tednov trajajočimi protesti izražali pripadnost Evropi. Dodatno razhajanje z evropskimi vrednotami predstavlja sredi septembra sprejeti zakon o »družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov«, s katerim vlada omejuje pravice skupnosti LGBT. Oblasti so z zakonom dobile pravno podlago za prepoved parad ponosa in javnega prikazovanja mavrične zastave ter cenzuro filmov in knjig. Namen zakona, zaradi katerega bodo svoja vrata morale zapreti nevladne LGBT-organizacije, je pridobitev dodatne podpore konservativnih delov družbe, ki so že tako med največjimi podporniki Gruzijskih sanj. Cilj stranke, ki jo je ustanovil vplivni oligarh in nekdanji premier Bidzina Ivanišvili, je na volitvah dobiti dvotretjinsko večino v parlamentu.
Javnomnenjske ankete zadnjih tednov ji tega ne napovedujejo, rezultati pa so zelo različni. Podpora Gruzijskim sanjam sega od 32 do 60 odstotkov. Izid volitev je tako povsem negotov. Vlada poskuša na izid volitev vplivati tudi z novim, že drugim postopkom za odstavitev predsednice Zurabišvilijeve v letu dni. Spet se ga loteva z argumentacijo, da se je predsednica podala na poti v tujino brez poprejšnje odobritve vlade. V tujini naj bi Gruziji s svojimi nastopi škodovala, trdijo. Lani stranka za njeno odstavitev ni zbrala potrebne dvotretjinske podpore (sto poslancev), saj premore le 74 poslanskih sedežev v 150-članskem parlamentu. Tudi tokrat gre predvsem za nabiranje predvolilnih točk, saj je poskus odstavitve trenutno obsojen na neuspeh. Odločanje so zato preložili na novi sklic parlamenta, v katerem Gruzijske sanje upajo na dvotretjinsko večino.
Poziv k zamrznitvi pomoči
Zaradi vseh negativnih trendov je Evropska unija junija zamrznila pridružitveni proces Gruzije, okrnili so politične stike, v Gruzijo se steka manj evropske pomoči. »Ko je Gruzija decembra lani dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, smo upali, da bo to močna spodbuda vladi za izvedbo pomembnih reform za začetek pogajanj z EU. Namesto tega so v zadnjih mesecih vladajoči organi predlagali zakone, ki so državo oddaljili od tega cilja,« je pred dnevi ocenil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Pritisk na države članice po dodatnem ukrepanju proti Tbilisiju za zajezitev negativnih demokratičnih trendov v Gruziji krepi tudi evropski parlament. Ta teden je sprejel resolucijo, s katero od EU zahteva zamrznitev vseh sredstev za gruzijsko vlado, dokler ta ne razveljavi nedemokratičnih zakonov. Vsak prihodnji paket finančne pomoči se gruzijski vladi lahko izplača le pod strogimi pogoji, zahtevajo poslanci, ki v resoluciji terjajo še uvedbo sankcij proti predsedniku stranke Ivanišviliju in vsem vladnim predstavnikom, ki grozijo s prepovedjo opozicijskih strank.
