Novi kanadski premier Mark Carney, ki je pred desetimi dnevi zamenjal Justina Trudeauja na čelu vlade, je sporočil, da bodo predčasne parlamentarne volitve 28. aprila (redne bi bile 20. oktobra). V nedeljo jih je na Carneyjevo zahtevo razpisal generalni guverner kot predstavnik kralja Karla III. Carney meni, da je treba z volitvami pohiteti, ker Kanada potrebuje močno vlado v času grožnje, ki jo predstavljajo Trumpove ZDA. Liberalci, ki jim pripada, imajo namreč vlado, ki od lani septembra nima več absolutne večine v zveznem parlamentu.
»Kanadčane pozivam, da mi omogočijo trdno vlado, saj se bom le tako lahko zoperstavil predsedniku Trumpu,« je dejal 60-letni Carney. Kanado zadnje tedne še bolj kot notranjepolitična kriza, ki je vodila do Trudeaujevega odstopa, bremenijo napetosti z ZDA. Trump namreč uvaja carine proti severni sosedi in trdi, da bo 51. ameriška zvezna država. Carney, ki je bil ob prevzemu vodenja vlade sredi marca še spravljiv do Trumpa, je zdaj izjavil: »Predsednik Trump trdi, da Kanada ni prava država. Hoče nas zlomiti, da bi si nas ZDA prilastile. A tega ne bomo dovolili! (…) Soočeni smo z najhujšo krizo v svojem obstoju zaradi neupravičenih carin predsednika Trumpa in groženj naši suverenosti.«
Liberalcem kaže bolje
Carney tako brenka na strune domoljubja, ki se je v zadnjih tednih zelo okrepilo med Kanadčani. Ne kupujejo več ameriških izdelkov, na primer proizvajalec majoneze iz Quebeca je za petkrat povečal svojo prodajo. Glavne teme volilne kampanje niso kupna moč, stanovanjska problematika in priseljevanje, ampak odnosi z ZDA in vprašanje, kdo se bo kot prihodnji premier znal zoperstaviti Trumpu.
Carney se je zdaj spustil v volilno dirko predvsem zato, ker so po zadnjih predvolilnih anketah njegovi liberalci v rahli prednosti pred opozicijskimi konservativci. Še pred nekaj tedni se je zdelo, da liberalce letos čaka hud poraz in da se bodo konservativci po desetih letih vrnili na oblast. A Trump je februarja s svojo iracionalno agresivnostjo povsem spremenil politični položaj v Kanadi. V zadnjih desetih dneh 15 relevantnih anket napoveduje liberalcem od 36 do 42 odstotkov glasov, kar bi zaradi enokrožnega večinskega sistema najbrž zadostovalo za absolutno večino poslancev. Konservativce pa od srede marca podpira le še od 34 do 39 odstotkov vprašanih, potem ko jih je še januarja skoraj vedno več kot 40 odstotkov, liberalce pa tedaj manj kot 25 odstotkov. Tudi manjšim strankam podpora pada.
Velike razlike med kandidatoma
Kandidata za premierja se močno razlikujeta. Konservativni 45-letni Pierre Poilievre velja za izkušenega politika. Znan je po svojih šokantnih izjavah. Je privrženec prostega delovanja trga in nasprotnik posredovanja države v družbi. Lani se je že videl kot novi kanadski premier. A v zadnjih tednih se mu je maščevalo, ker je s svojim slogom in nekaterimi idejami blizu Trumpu. Sicer se zdaj zavzema za povračilne carine za ZDA in odločno zavrača, da bi Kanada postala 51. ameriška zvezna država, ter trdi, da tudi sicer hoče voditi drugačno politiko od Trumpa. Kanadčanom obljublja povečanje kupne moči in reševanje stanovanjske problematike.
Carney, ki je previdnejši v svojih izjavah, v politiki nima izkušenj. V letih 2008–2013 je bil guverner kanadske centralne banke, v letih 2013–2020 pa še britanske. Ker frankofonski Quebec voli veliko poslancev, je Carneyjeva šibka točka tudi to, da ne obvlada francoščine, medtem ko jo Poilievre govori tekoče.
