Iran in Združene države so ob posredovanju Omana v soboto očitno uspešno začeli dialog o najbolj perečih vprašanjih na čelu z iranskim jedrskim programom, saj so po koncu sporočili, da bodo predvidoma prihodnjo soboto pogovore nadaljevali. Z obeh strani so prihajale precej pozitivne ocene prvih pogovorov administracije predsednika Donalda Trumpa s predstavniki šiitske republike sploh. Bela hiša je sporočila, da so bili konstruktivni in pozitivni, iranska stran je dodala, da so bili spoštljivi in obetavni.
Pogovori so bili sicer posredni. Na čelu ameriške delegacije je bil predsednikov odposlanec Steve Witkoff, na čelu iranske zunanji minister Sajed Abas Aragči. Vsaka je bila v svoji sobi v luksuznem hotelu na obrobju Muscata, sporočila pa je od enih do drugih prenašal omanski zunanji minister Badr Al Busaidi. Takšno obliko je zahtevala iranska stran. Po koncu dveinpolurne posredne komunikacije pa sta se vodji delegacij zadržali v nekajminutnem neposrednem pogovoru, kar je Iran označil za politično oliko.
Obama pokazal pot
Po navedbah Teherana je bil uvodni pogovor namenjen predstavitvi osnovnih izhodišč obeh strani. ZDA so napovedale, da je njihova »rdeča črta« iranski razvoj jedrskega orožja. Sicer so predstavniki administracije omenjali tudi zahtevo po popolni razgradnji iranskega jedrskega programa, kar bi bilo pogodu Izraelu, za Teheran pa nesprejemljivo. So pa precej jasno povedali, tudi sam Witkoff, da gre za pogajalsko izhodišče. Za Iran je na drugi strani pomemben umik sankcij. Na prihodnjem srečanju naj bi začeli pogovore o splošnem okviru, kaj bi sporazum lahko vseboval, potem pa bi se morda lahko začela pogajanja.
Kljub temu da Trump ostro kritizira jedrski sporazum JCPOA, ki ga je s Teheranom leta 2015 sklenila administracija Baracka Obame, in je v svojem prvem mandatu ZDA iz njega umaknil, po mnenju opazovalcev ponuja določen okvir, ki bi bil uporaben pri tokratnih pogajanjih. Še nekaj simbolike je v tem, da so sobotni pogovori potekali v istem hotelu, kjer so leta 2015 postavili piko na i besedilu JCPOA.
Kaj zdaj z uranom?
Tisti sporazum je Iranu omogočil ohranitev jedrskega programa za civilne namene z jasnimi omejitvami in nadzorom mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA. So se pa vmes pojavila nova vprašanja. Potem ko so ZDA od sporazuma leta 2018 odstopile, je tudi Iran naknadno prenehal spoštovati njegove omenitve. JCPOA je denimo Iranu dovoljeval bogatitev urana do 3,67-odstotne čistosti, kar je dovolj za civilno rabo, Iran pa ga je potem bogatil naprej in naj bi imel zdaj 275 kilogramov urana, obogatenega do 60-odstotne čistosti. Za jedrsko orožje je potrebna 90-odstotna. Toda proces je zahtevnejši na začetku – bolj ko je uran obogaten, lažje ga je dodatno obogatiti, zato bi lahko bil Teheran zelo blizu zadostni količini za štiri jedrske bombe, navajajo strokovnjaki. Tako bo eno od pomembnih vprašanj morebitnih pogajanj tudi, kaj se bo s tem obogatenim uranom in centrifugami za bogatenje zgodilo.
Pogovore obeh strani je sicer v ponedeljek napovedal Trump kar po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je bil oster nasprotnik jedrskega sporazuma z Iranom in ki pravi, da je dogovor mogoč le, če bi fizično razstrelili in uničili vse iranske jedrske objekte.
