Predsednik ukrajinskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Oleksander Merežko je dejal, da Trumpova poteza spominja na popuščanje Adolfa Hitlerja z münchenskim sporazumom leta 1938, ko so Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija dosegle dogovor, ki je nacistični Nemčiji omogočil priključitev Sudetov na takratni zahodni Češkoslovaški. »Ustaviti pomoč pomeni pomagati Putinu. Na prvi pogled je to videti zelo slabo. Kot da nas (Trump) sili h kapitulaciji, (sprejetju) zahtev Rusije. Gre za psihološki udarec, politični udarec Ukrajini, to ne pomaga našemu duhu,« je dejal Merežek. Pristavil je, da je Trumpova poteza slabša od Münchna, saj tam vsaj niso poskušali Češkoslovaške prikazati kot agresorja, tukaj pa poskušajo žrtev obtožiti agresije.
Francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je prepričan, da s to potezo nismo miru v Ukrajini nič bližje. »Če si želite mir, ali odločitev o začasni ustavitvi orožja za Ukrajino krepi mir ali ga oddaljuje? Oddaljuje ga, ker samo krepi roko agresorja na terenu, to je Rusije,« je ocenil Haddad.
Trajni mir lahko gradimo le na moči
"Trajni mir lahko gradimo le na moči, ta pa se začne s krepitvijo evropske obrambe," je v nedeljo na vrhu v Londonu govorila predsednica komisije Ursula von der Leyen, ko so evropski voditelji po prepiru Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega že napovedovali povečanja svojih obrambnih izdatkov. Predlog evropske komisije je postal še bolj aktualen, potem ko so ZDA danes zamrznile vojaško pomoč Ukrajini. »To je trenutek Evropske unije, moramo ga zagrabiti,« je dejala von der Leyen, ki želi za okrepitev evropske obrambe zbrati 800 milijard evrov.
Današnja ameriška prekinitev pomoči Ukrajini je po mnenju Poljske pomembna odločitev, situacijo pa zelo resna. Kot je za novinarje poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Pawel Wronski, so jo ZDA sprejele brez obvestila ali posvetovanja z zvezo Nato. ZDA so do zdaj od vseh držav Ukrajini namenile največji delež vojaške pomoči, tako v obliki orožja in opreme kot finančnih sredstev.
Temeljni premik evropske politike
Češki premier Petr Fiala meni, da je ameriška odločitev razkrila "nujen, temeljni premik trenutne evropske politike". Evropa mora okrepiti gospodarske in vojaške zmogljivosti in v celoti prevzeti odgovornost za svojo varnost, je zapisal na omrežju X. To po njegovih besedah vključuje več izdatkov za obrambo in več pomoči za Ukrajino. "Obdobja, ko smo se lahko zanašali na druge, da bodo za nas reševali mednarodne izzive, je konec. Sedaj je čas, da se Evropa odločno premakne od besed k dejanjem," je dodal.
Da mora Evropa okrepiti pomoč za Ukrajino, da bi se ta lahko še naprej borila za pravičen in trajen mir, je menil tudi estonski zunanji minister Margus Tsahkna. Estonska vlada se je po njegovih besedah že odločila letos povečati svojo pomoč za 25 odstotkov in Ukrajini dostaviti 10.000 topniških granat. Možnost za dodatne vire vidi tudi v uporabi ruskega zamrznjenega premoženja v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanski premier Keir Starmer je medtem tudi po ameriški odločitvi osredotočen na zagotovitev miru, je dejala njegova namestnica Angela Rayner. "Naznanila ga ne bodo spravila s tira," je dejala glede prekinitve pomoči ZDA.
Mir namesto orožja
Doslej je kot edina evropska država podporo Trumpu za njegovo odločitev izrekla Madžarska. Iz tamkajšnje vlade Viktorja Orbana so sporočili, »da imata predsednik ZDA in madžarska vlada enako stališče: namesto nadaljevanja pošiljk orožja in vojne sta potrebna čimprejšnja prekinitev ognja in mirovni pogovori.«
