Samo Velika Britanija in Francija sta doslej uradno potrdili, da sta pripravljeni poslati vojake v Ukrajino za nadzorovanje premirja. Finska, Avstralija in Kanada so potrdile, da so pripravljene »na neki način« sodelovati v koaliciji voljnih, iz katere se je, vsaj glede sodelovanja vojakov, umaknila Italija. Nemčija je medtem povečala pomoč Ukrajini v tem letu za dodatne tri milijarde evrov. Čeprav ruski predsednik Vladimir Putin nasprotuje sodelovanju »Natovih vojakov« pri varovanju morebitnega premirja ali miru v Ukrajini, britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron hitita z načrtovanjem varovanja enega ali drugega. Starmer je v četrtek zvečer na sedežu britanskega stalnega skupnega poveljstva v Northwoodu v Angliji, ki je ključni del obrambnega ministrstva, pristojen za načrtovanje, poveljevanje in nadziranje vojaških operacij v tujini, gostil visoke vojaške predstavnike 31 evropskih in nekaj neevropskih držav. Malo konkretnega je sicer znanega o srečanju za zaprtimi vrati. Zelo nejasna je celo ocena, koliko vojakov koalicije voljnih bi namestili v Ukrajini. Govori se o deset tisoč do trideset tisoč vojakih.
Premik s politike na vojaško načrtovanje
To srečanje naj bi simboliziralo premik Velike Britanije in zaveznic s politike na vojaško načrtovanje, ki je potrebno zdaj, še pred sklenitvijo premirja. Po Starmerjevih besedah so razpravljali o predlogih namestitve vojakov v Ukrajini, da bi »zagotavljali njeno varnost v primeru premirja in trajnega mirovnega sporazuma« z Rusijo. »Življenjskega pomena je,« je poudaril Starmer, »da to naredimo, saj bi Putin, kot v preteklosti, kršil vsak dogovor, ki bi bil brez takšne podpore.«
Po njegovem bi Rusiji samo na tak način jasno pokazali, da jo čakajo resne posledice, če bo kršila sporazum. Problem Starmerja in koalicije voljnih pa je, da Rusija trdi, da ni pripravljena pristati na navzočnost vojakov katere koli članice Nata na ozemlju Ukrajine. Pa tudi, da Trump ni še z ničimer pokazal, da so ZDA pripravljene koaliciji voljnih vojaško stati ob strani v primeru kršitev premirja ali trajnega miru. Starmer pa priznava, da načrt koalicije za Ukrajino ne more delovati brez takšne podpore ZDA.
Naslednji vrh v Parizu, nova pogajanja v Riadu
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo že v četrtek v Parizu gostil nov vrh koalicije voljnih, na katerem bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki pred novim krogom ameriško-ruskih pogajanj v Savdski Arabiji – začenjajo se v ponedeljek – pravi, da mora Putin prenehati s postavljanjem nepotrebnih zahtev, ki samo podaljšujejo vojno. Putin med drugim zahteva ustavitev vse vojaške pomoči Ukrajini. Zelenski je tudi dejal, da bi bilo črtanje članstva Ukrajine v Natu za pogajalskim omizjem (za Putina je to glavni pogoj) »veliko darilo Rusiji«. Macron je kot cilje četrtkovega vrha v Parizu nanizal dokončanje načrtov o kratkoročni podpori ukrajinski vojski, varovanju trajnostnega modela ukrajinskih oboroženih sil za preprečevanje ruskih invazij in varnostih jamstvih, ki jih lahko zagotovijo evropske vojske. »Vse to bo dogovorjeno v prihodnjih nekaj dneh,« je zatrdil.
Britansko zbližanje z Evropo
Ena od stranskih posledic Trumpovega oddaljevanja od Evrope in zbližanja z Rusijo je britansko zbližanje z Evropo oziroma Evropsko unijo, kar naj bi bil vedno Starmerjev cilj. Brexitarji mu pripisujejo celo željo po vrnitvi v članstvo EU. V danih okoliščinah, ko je Trumpu kljub prijaznemu srečanju s Starmerjem v Ovalni pisarni Bele hiše (na katerem je omalovaževal ukrajinskega predsednika, generalnega sekretarja Nata in irskega premierja) malo mar za Britanijo in ko Putin rad grozi Britaniji, ima premier pri roki res dober »alibi« za zbliževanje z Evropo in EU.
