Na skupni razširjeni seji obeh domov bolivijskega parlamenta je 57-letni Luis Arce v nedeljo prisegel na petletni predsedniški mandat. Bivši minister v vladi Eva Moralesa je na volitvah 18. oktobra kot kandidat stranke Gibanje za socializem (MAS), ki jo vodi Morales, zmagal s 55,1 odstotka glasov. Slavnostni seji so prisostvovale tudi visoke tuje delegacije, med njimi predsedniki Argentine, Kolumbije in Paragvaja Alberto Fernandez, Ivan Duque in Mario Abdo ter španski kralj Felipe VI.
Ob prisegi je Arce dejal: »S to vlado, namenjeno vsem brez sleherne diskriminacije, začenjamo novo obdobje v naši zgodovini. Naša vlada si bo prizadevala za obnovo domovine v enotnosti in miru.« Dejal je, da je v državi v času začasnega vladanja Jeanine Anez po lanski zrušitvi Moralesa potekala »notranja vojna, vlada je sejala smrt, strah in diskriminacijo, stopnjeval se je rasizem, pandemija pa je bila uporabljena za podaljševanje nezakonite in nelegitimne vlade«. Ob tem ni pozabil omeniti lanskih pobojev civilistov v krajih Sacaba, Senkata in Pedregal, kjer so varnostne sile ubile 36 ljudi na protestih proti nasilni odstavitvi Moralesa, in v zvezi s tem napovedal preiskavo. Odhajajoči začasni vladi je očital, da si je prizadevala za »demokracijo, ekonomijo in svoboščine samo za izbrance in ne za vse državljane«.
Napeljevanje k državnemu udaru
Prisege pa se nista udeležila Morales in Anezova, ki je od lanskega novembra do minule nedelje vodila državo s podporo desne in skrajno desne politične opcije. Anezova je sicer priznala volilno zmago Arceja in stranke MAS, vendar mu ni hotela osebno predati predsedniškega mandata. Morales je prisego predsednika spremljal prek socialnih omrežij iz izgnanstva v Argentini. Včeraj se je vrnil v Bolivijo, pred mostom na argentinsko-bolivijskem mejnem prehodu Villazon so ga pričakali številni privrženci. Po letu dni v izgnanstvu se je vrnil kljub številnim obtožnicam bolivijskega tožilstva. Preden se je odpravil iz Buenos Airesa, je izjavil, da se namerava v prihodnosti ukvarjati s kmetijstvom. »Počel bom to, kar sem počel prej, kmetoval bom,« je dejal.
Odhajajoča začasna predsednica je sporočila, da se vrača v domačo regijo Beni, ter ocenila, da je za seboj pustila urejeno državo z »zabetonirano demokracijo«. Zavrnila pa je pobudo, ki jo je minuli teden izrazila skrajno desna skupina pod vodstvom verskega fundamentalista in neofašista Luisa Fernanda Camacha, da podpiše uredbo o ponovnem štetju glasov in s tem prepreči Arceju prevzem predsedniškega mandata. Tej zahtevi je nasprotovala tudi volilna komisija. Camacho in njegovih pristaši, ki volilnega izida ne priznavajo, so v Santa Cruzu in Cochabambi organizirali zaporo cest in tako poskušali paralizirati ti dve pokrajini ter prepričati vojsko k državnemu udaru. Minuli četrtek zvečer so izvedli napad z dinamitom na sedež stranke MAS v La Pazu prav v trenutku, ko je tam potekal sestanek Arceja s sodelavci. Ranjenih ni bilo.
Zelo slabi ekonomski kazalniki
Arce je imel v času Moralesove vlade kot minister za ekonomijo osrednjo vlogo pri oblikovanju uspešnega bolivijskega razvojnega modela, zdaj pa se bo moral kot predsednik države spopasti s tremi krizami – politično, zdravstveno in ekonomsko. Zapuščina začasne vlade Anezove je klavrna: BDP je upadel za 16 odstotnih točk v primerjavi z lansko 8,2-odstotno rastjo, brezposelnost je narasla s 4 na 30 odstotkov, javnofinančni primanjkljaj s 6 odstotkov letno na 50 odstotkov, zunanji dolg pa se je povečal s 25 na 38 odstotkov BDP.
