Enajst mesecev po Hamasovih terorističnih napadih konca izraelske genocidne vojne v Gazi ni na obzorju, čeprav se znova pojavljajo namigi, da sta strani usklajeni o kar devetdesetih odstotkih dogovora o premirju. Ali bo ta zares sklenjen, ni gotovo. Tudi med ameriškimi diplomati se namreč razširja prepričanje, da izraelski premier Benjamin Netanjahu pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA ne namerava sprejeti dogovora in zavlačuje z njegovo sklenitvijo.
Šolski dnevi med ruševinami
Ob stopnjevanju izraelskih napadov na severni del Zahodnega brega, kjer so tarča tudi bolnišnične stavbe, Združeni narodi opozarjajo, da so humanitarne razmere v Gazi »več kot katastrofalne«. Približno milijon ljudi namreč avgusta v južnem in osrednjem delu enklave s humanitarnimi pošiljkami ni prejelo nobenega obroka hrane. V ZN opozarjajo, da tamkajšnjih prebivalcev ne zmorejo oskrbeti v zadostnem obsegu. Zaradi pogostih ukazov evakuacije v zasilnih kuhinjah ne morejo pripraviti zadostne količine obrokov, prav tako na območje ne prispe zadosti humanitarne pomoči, zato družine v južnem in osrednjem delu Gaze prejemajo zmanjšano število paketov s hrano.
Medtem poskušajo z nadaljevanjem cepljenja proti otroški paralizi preprečiti širjenje okužbe v enklavi. Iz osrednjega dela se je cepljenje otrok ob dogovorjenih humanitarnih dnevnih premorih v bojevanju preselilo na jug. Toda otroci potrebujejo veliko več kot kapljico zdravila, možnost preživetja in varno zatočišče. Potrebujejo tudi izobraževanje in tega jim sredi ruševin v Han Junisu poskuša zagotoviti ena izmed učiteljic, ki so izgubile svoje učilnice zaradi izraelskih izstrelkov ali zato, ker so se vanje naselili pregnanci. Isra Abu Mustafa je v uničeni soseski med ruševinami postavila preprosto šotorsko »učilnico«, v kateri manjka tako rekoč vse, kar tja spada: mize, stoli in različni didaktični pripomočki. Na tla je Isra pogrnila preproge, da otroci ne sedijo na kamnu. V roke jim je dala učbenike, zvezke in pisala. Razžaloščena, da otroci čas večinoma preživljajo le še kot ulični prodajalci ali pa polnijo rezervoarje z vodo, jim je želela omogočiti nekaj »normalnosti« guljenja šolskih klopi.
Pogajalski premik nikamor
V ameriški administraciji niti dva meseca pred predsedniškimi volitvami ne opuščajo prizadevanj za dosego premirja v Gazi. Zunanji minister Antony Blinken se namerava v prihodnjih dneh znova pogovarjati s predstavniki Katarja in Egipta o mogočih rešitvah. O štirinajstih od osemnajstih odstavkov dogovora o premirju naj bi se že uskladili, različna pa ostajajo mnenja o izmenjavi talcev in zapornikov ter izraelskem nadzoru nad Gazo. Prav omenjeni vprašanji sta sicer že več mesecev ovira na poti do sklenitve dogovora.
Neuradno se v administraciji Joeja Bidna že nekaj časa širi prepričanje, da Netanjahu s sklenitvijo dogovora o premirju s Hamasom odlaša, ker želi počakati izid ameriških volitev. Izraelski premier vztraja, da se vojska ne bo umaknila z območja filadelfijskega koridorja, okoli sto metrov širokega pasu ozemlja vzdolž štirinajst kilometrov dolge meje Gaze z Egiptom. Nadzorovanje tega območja je zanj ključno, da bi preprečili vnovično tihotapljenje orožja v enklavo. Izraelska vojska mu nasprotuje in pravi, da lahko to območje učinkovito nadzorujejo tudi z občasnimi vdori vanj. Prav popolni umik izraelske vojske iz Gaze sicer zahteva Hamas.
Filadelfijski koridor pa ni edino območje, kjer se je izraelska vojska vkopala. Na sredini Gaze je čez celotno širino ozemlja od meje z Izraelom do morja vzpostavila štirikilometrski pas, znan tudi kot koridor Necarim. Z razdelitvijo območja na dva dela nadzoruje prehajanje Palestincev med obema deloma ter na območje preprosto dovaža vojake in orožje. Tamponsko cono izraelska vojska očitno vzpostavlja na vzhodu Gaze ob meji z Izraelom. Z buldožerji in eksplozijami je nezakonito uničila kmetijska zemljišča in civilne zgradbe ter porušila celotne soseske, vključno z domovi, šolami in mošejami, v svojem novem poročilu ugotavlja človekoljubna organizacija Amnesty International. Uničen je celoten pas ob meji v širini kilometra do dveh. Zaradi nezakonitega uničevanja tega območja Amnesty predlaga uvedbo preiskave zaradi vojnih zločinov.
