»Enote mornarice, kopenske vojske in raketnih sil ljudske osvobodilne armade se približujejo Tajvanu z več smeri,« je sporočilo poveljstvo kitajske vojske. Tajvanske oblasti so opazile 19 kitajskih ladij blizu svoje obale in poslale svoje vojne ladje v odgovor, našteli so 71 vojaških letal, niso pa zaznali streljanja s pravim strelivom. Opazili so tudi premik kitajske letalonosilke Shandong proti Tajvanu.
Kitajska vojaške vaje okoli otoka običajno sproži zaradi kakšnega dogodka, povezanega s Tajvanom, ki jo posebej zmoti, denimo ameriška prodaja orožja, zmaga neodvisnosti Tajvana naklonjenih politikov oziroma kakšna njihova odmevna izjava ali mednarodno srečanje, ki je v nasprotju s trditvami Pekinga, da je otok del Kitajske. Tokrat ni bilo zaznati česa posebej izpostavljenega, kar bi Peking lahko razumel kot izzivanje, morda le nedavni obisk ameriškega obrambnega ministra Petea Hegsetha na Filipinih in Japonski, ki ju je označil za »branika pred kitajsko agresijo.
Je pa časnik Washington Post v teh dneh objavil zaupni interni dokument Pentagona, v katerem Hegseth vojski nalaga takšno preobrazbo, da bo njena prednostna naloga, ob obrambi ZDA, preprečevanje kitajskega zavzetja Tajvana, tudi če to poveča tveganja drugje, denimo v Evropi. V dokumentu piše, da bodo ZDA pri pripravi načrtov za morebitno vojno s kakšno veliko silo imele v mislih samo Kitajsko (in ne Rusije). V ta namen bodo ZDA povečale prisotnost podmornic, bombnikov, samovoznih plovil in specialnih enot kopenske vojske in marincev ter obrambo svojih oporišč v indopacifiški regiji.
V nasprotju s prakso kitajska svojih vaj tokrat tudi ni poimenovala in jih ni napovedala. V Tajpeju že dlje časa ocenjujejo, da bi Kitajska lahko resnični napad na otok začela s pretvezo, da gre za vojaške vaje. Tiskovni predstavnik vojske Sun Li-feng je dejal, da so oborožene sile Tajvana dvignile stopnjo pripravljenosti, da zagotovijo, da Kitajska »vaje ne spremeni v bitko... in nas nenadoma napade«.
