Severno od ZDA vlada nemir zaradi ameriških carin in izjav Bele hiše, ki bi očitno rada ustvarila največjo državo na svetu s priključitvijo Kanade in Grenlandije. Kanadski premier Mark Carney pravi, da je tradicionalnih odnosov z ZDA konec. Izjavo so spodbudili ameriška napoved o uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov ter prejšnja Trumpova namigovanja o Kanadi kot 51. ameriški zvezni državi. »Zmanjšati bomo morali svojo odvisnost od Združenih držav,« je dejal Carney. Državi tesno sodelujeta gospodarsko, vojaško in varnostno. Carney in Trump sta v petek govorila po telefonu in napovedala, da se bosta srečala po volitvah v Kanadi, ki bodo konec aprila. »Zelo ploden pogovor sva imela, o mnogočem se strinjamo,« je zapisal Trump na družbenem omrežju truth social.
Še severneje, na Grenlandiji, so v petek spremljali prihod ameriškega podpredsednika J. D. Vancea s soprogo v oporišče ameriških vesoljskih sil na severu ozemlja v mestu Pituffik. Čutiti je bilo veliko nelagodja, ker Trump vztraja, da bo Grenlandija postala del ZDA, čemur večina prebivalcev nasprotuje. Obisk delegacije, v kateri je tudi predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, ocenjujejo kot pritisk, so ga pa v Beli hiši precej skrčili in črtali družbene dogodke, saj je kazalo, da bi delegacijo lahko pričakali protesti. Grenlandija je sicer prav v petek dobila novo vlado. Premier je postal 33-letni Jens Frederik Nielsen, ki pravi, da so ZDA z napovedjo obiska v času, ko ni bilo vlade, izkazale nespoštovanje do Grenlandije. V vladi so štiri stranke, Nielsen pa je rekel, da je na otoku, ki je formalno del Danske, a naj bi bila večina naklonjena neodvisnosti, zdaj čas, ko morajo stopiti skupaj.
