Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Helge Dobrin, ki je tudi nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi, je najbolj pogosta oblika trgovanja z ljudmi v Sloveniji izkoriščanje ljudi zaradi prostitucije in drugih oblik spolnih zlorab. Navedla je podatke iz zadnjega poročila Evropske komisije, po katerih je skoraj vsaka četrta žrtev trgovine z ljudmi v EU otrok, med njimi pa jih je bila polovica žrtev spolnega izkoriščanja. »Ozaveščanje te ranljive populacije zato ostaja naša prioritetna naloga,« je poudarila.
Kot je pojasnila, s tem namenom izvajajo aktivnosti v osnovnih in srednjih šolah, pri čemer mlade še posebej opozarjajo na nevarnost spleta, ki ga storilci vse pogosteje uporabljajo za novačenje in izkoriščanje žrtev. Zbrane je pozvala k aktivni vključitvi v ozaveščanje o tej temi in v aktivnosti za zmanjševanje povpraševanja po teh storitvah.
Da bi pridobili podatke o razširjenosti tovrstnih primerov, so v društvu leta 2022 opravili raziskavo med strokovnimi delavci, ki delajo z otroki in mladimi. Po podatkih iz raziskave so strokovni delavci pri vsaj 120 mladih zaznali možnost, da so bili zlorabljeni za prostitucijo, v vsaj sedmih primerih je šlo za zlorabo mlajših od 15 let, je pojasnila predsednica društva Polona Kovač.
Lani pa so po njenih besedah izvedli raziskavo med 2352 mladimi. Med njimi jih je 596 (26 odstotkov) odgovorilo, da jih je vsaj enkrat nekdo vprašal, če bi želeli prejeti darilo, denar, oblačila, alkohol, droge ali kaj drugega v zameno za pošiljanje fotografij ali video posnetkov s spolno vsebino, pri čemer so bili ob vprašanju stari med šest in 23 let. 303 (13 odstotkov) pa so odgovorili, da jih je vsaj enkrat nekdo vprašal, če bi želeli prejeti kaj v zameno za sodelovanje v spolnih aktivnostih. Pri vprašanju, kdo jih je to spraševal, so najpogosteje navedli moške, med katerimi so bili nekateri še nepolnoletni.
Ob tem je 81 vprašanih potrdilo, da so kdaj prejeli denar ali kaj drugega v zameno za deljenje svojih seksi ali golih fotografij ali video posnetkov na spletnih platformah. Na vprašanje, ali so kdaj izvajali spolne aktivnosti v zameno za kaj, jih je 57 odgovorilo, da so to storili enkrat, 50 jih je to storilo večkrat, 123 pa jih na to vprašanje ni želelo odgovoriti. Med tistimi, ki so odgovorili, da so to že storili, jih je bilo 75 nepolnoletnih, najmlajša je bila v času zlorabe stara 10 let, 26 pa jih je bilo mlajših od 15 let, je pojasnila Kovač.
Poudarila je, da se ne smemo prepuščati pretirani družbeni tolerantnosti do prostitucije, ker da naj bi si posameznice z njo finančno pomagale, ter jo tudi v praksi obravnavati kot kaznivo dejanje, ki v večini primerov vključuje tudi nasilje nad ženskami. Prav tako je treba po njenih besedah okrepiti delo strokovnih delavcev in policije na področju prepoznavanja in podpore žrtvam, pa tudi preventivne vsebine v šolskih učnih načrtih.
Tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič je poudarila pomen ozaveščanja javnosti, tudi o tem, da med žrtvami prostitucije niso samo odrasle ženske, ampak tudi mladoletne. Kot pozitiven ukrep je izpostavila hišo za otroke, v kateri lahko otrokom, ki so priče ali žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, nudijo pomoč in podporo. A je po njeni oceni ta možnost premalo izkoriščena.
Med drugim je napovedala, da v novembru načrtujejo srečanje z nevladnimi organizacijami, kjer bi jim predstavili predloge sprememb kazenskega zakonika in po potrebi tudi zakona o kazenskem postopku, s katerimi bi v nacionalni pravni red prenesli novo direktivo EU o boju proti trgovini z ljudmi, ki uvaja strožja pravila.
Današnji posvet je Društvo Ključ pripravilo ob podpori ministrstva za notranje zadeve, Mestne občine Ljubljana in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
