Umetnostna zgodovinarka Elizabeth Lev, ki živi v Rimu, meni, da je ta kraj za to popoln: »Tukaj na tem griču so nekoč živele pomembne rimske rodbine in z baziliko je Cerkev želela vplivati na njih. Papež Frančišek je bil po svoje prav tako vplivnež, približal se je generaciji, ki živi na družbenih omrežjih, približal se je mladim. Bil je zelo uspešen pri tem, da je postal del popularne kulture.«
Papež je v oporoki sam sporočil, da si želi biti pokopan v tej baziliki. Glavni razlog je verjetno ta, da je bil Frančišek izjemno navezan na znamenito Marijino ikono Salus populi romani, Rešiteljico rimskega ljudstva, ki jo hranijo v kapeli cerkve. »Prav to ikono Marije so že v 6. stoletju, v času velike kuge, nosili po mestu kot znamenje prošnje po pomoči. In tako je bilo tudi kasneje, naj je šlo za vojno, poplave ali bolezni. Rimskokatoliška cerkev se je vedno zatekla po pomoč k tej Marijini ikoni. In tudi Frančišek je takoj, ko je postal poglavar Cerkve, prišel sem molit za moč in pomoč,« je razložila Elizabeth Lev.
Rumene rože za Marijo
V baziliki obiskovalci in romarji ugibajo, kje natančno bo pokopan papež. Domišljijo spodbujajo lesene deske, s katerimi je improvizirano zaprt del bazilike tik ob kapeli. Nad Frančiškovo odločitvijo pa niso presenečeni. »Tukaj smo bili prvič pred 18 leti. Ta bazilika je bila prva točka, ki smo ji posvetili pozornost v Rimu. Najbolj nam je pri srcu. Odkar je papež izrazil željo, da bo tukaj njegov grob, pa smo želeli priti še enkrat. Pri Mariji se človek vedno počuti sprejeto, pomirjeno. Silno se me je dotaknilo, ko se je papež, potem ko je bil odpuščen iz bolnišnice Gemelli in se je vračal domov, ustavil tukaj in Mariji Salus populi romani na invalidskem vozičku prinesel rumene rože,« je ganjena povedala Lidia iz Zagreba.
Tudi Ferdinande iz Pordenona v sosednji Furlaniji - Julijski krajini papeževa odločitev ni prav nič presenetila. »Zelo je bil navezan na Marijo, podobno kot tudi papež Janez Pavel II. Vedno se ji je priporočil, preden je odhajal na potovanja in ko se je vračal, ter ji prinesel krono iz rož. Verjamem, da je v sebi vse načrtoval že dolgo pred smrtjo.«
Rešiteljica rimskega ljudstva
Po izročilu o nastanku cerkve naj bi se 5. avgusta 359 v Rimu zgodil nenavaden pojav – sneg je pobelil vrh griča sredi poletne vročine. Tisto noč naj bi Marija v sanjah obiskala papeža Liberija in rimskega patricija Janeza ter jima naročila, naj na kraju, kjer bo zapadel sneg, zgradita cerkev, posvečeno Božji Materi. Kljub temu da gre za legendo, ta dogodek vsako leto zaznamujejo s simbolnim sneženjem – v baziliki med slovesno mašo padajo beli cvetni listi, je zapisal časnik Družina. Zaradi tega je med verniki znana kot bazilika Marije Snežne. Prvotna cerkev je bila preprosta in je imela eno samo ladjo. V stoletjih so jo papeži dograjevali in bogato okrasili.
Več stoletij so papeži prav v tej baziliki vodili polnočnico. Bazilika je znana tudi kot Sancta Maria ad Praesepem – sveta Marija pri jaslicah. V njej hranijo izjemno dragocen relikviarij, ki vsebuje pet lesenih letvic iz betlehemskih jasli ter trakove, v katere naj bi bilo ovito novorojeno Jezusovo telo. Relikvije je leta 644 papežu Teodorju I. podaril jeruzalemski patriarh Sofronij. Prostor je okrašen z več kot 70 vrstami marmorja in je eden najlepših v Rimu. Leta 1289 pa je kipar Arnolfo di Cambio po naročilu papeža Nikolaja IV. izdelal marmornate figure, ki so danes del najstarejšega ohranjenega kiparskega prikaza jaslic. Ohranjenih je osem figur: Marija z Jezusom na skali, sveti Jožef, trije kralji, glavi vola in osla.
