Slabega pol leta po azerbajdžanski ofenzivi na Gorski Karabah, zaradi katere je bila samooklicana republika tam živečih Armencev razpuščena, vse prebivalstvo pa je zbežalo v Armenijo, je mirovni sporazum med Erevanom in Bakujem nedorečen. Armenija, ki se spoprijema z integracijo več kot sto tisoč prebivalcev Gorskega Karabaha, je pričakovala, da bi ga lahko sklenili do konca lanskega leta, vendar se optimizem ni uresničil. Na različnih diplomatskih ravneh se o mirovnem sporazumu občasno pogovarjajo, toda zdi se, da se predvsem Azerbajdžanu, ki je medtem na ozemlju Gorskega Karabaha uničil poslopje tamkajšnjega parlamenta, ne mudi.
Zadnji mirovni pogovori so potekali prejšnji teden v Berlinu, kjer sta se pri zunanji ministrici Annaleni Baerbock sešla armenski in azerbajdžanski šef diplomacije Ararat Mirzojan in Jejhun Bajramov. Po dveh dneh pogovorov so podobno kot po prejšnjih srečanjih sporočili le, da so storili velik korak naprej. Leonida Nersisjana, raziskovalca pri armenskem mislišču Inštitut za uporabne politične raziskave (APRI), ta diplomatska govorica ne prepriča o možnosti skorajšnjega dogovora. Odgovornost za zastoj pripisuje azerbajdžanski strani, mir pa je po njegovi oceni oddaljen bolj kot pred pol leta.
Za cesto s posebnim statusom
»Vsakič, ko dobijo koncesije od armenske strani, želijo še več. Enako je bilo, ko so nasilno zavzeli Karabah,« o Azerbajdžanu pravi Nersisjan. Po njegovem hoče Baku dobiti še osem vasi z azerbajdžanskim prebivalstvom na armenskem ozemlju, ki so tam še iz časov Sovjetske zveze. Na drugi strani pa obstaja tudi velika naselbina z armenskim prebivalstvom na azerbajdžanskem ozemlju, pa o njej Baku noče nič slišati, pravi naš sogovornik. Težava je v tem, da se strani ne moreta dogovoriti, ali bi ta vprašanja uredili pri demarkaciji meje (armensko stališče) ali v samem mirovnem sporazumu (azerbajdžansko stališče).
Drugo odprto vprašanje je morebitna vzpostavitev koridorja Zangežur, ki bi čez jug Armenije povezal ozemlje Azerbajdžana z njegovo eksklavo Nahičevan. V Armeniji so se po vojni v Karabahu zaradi tega pojavljali strahovi, da bo Azerbajdžan posegel še na jug Armenije, da bi koridor vzpostavil z vojaško silo. To se ni zgodilo. Se je pa vprašanje Zangežurja pojavilo v pogajanjih. »Želijo imeti cesto s posebnim statusom, ki bi bila skoraj pod azerbajdžansko suverenostjo in je z mejnimi ali carinskimi pregled ne ne bi nadzorovali armenski organi. Želijo tudi, da bi cesto varovale ruske obmejne enote FSB. Z vsem tem se Armenija ne strinja. Želi pa odpreti ceste in komunikacije. Povezavi med Azerbajdžanom in Nahičevanom bi podelili poseben status, armenski mejni policisti pa bi opravljali nekatere poenostavljene carinske preglede,« armensko stališče razlaga Nersisjan.
Sorodni interesi Moskve in Bakuja
Ena od posebnosti in hkrati cokla tega mirovnega procesa je veliko interesentov za posredovanje. Še vedno ga ponuja predsednik evropskega sveta Charles Michel. Kot edini prostor za prava pogajanja se vidi Rusija, ki je zaradi armenskega spogledovanja z Zahodom zamenjala zaveznike v regiji in se z nemim opazovanjem azerbajdžanskega posredovanja v Karabahu dokončno odpovedala svoji vlogi poroka armenske varnosti. Včeraj denimo je ruski premier Mihail Mišustin med obiskom Bakuja krepil vezi s tamkajšnjim predsednikom Ilhamom Alijevom in iskal priložnosti nadaljnjega sodelovanja. Zaradi ruskega premika, ki se dogaja že dlje časa, se Armenija za nakupe orožja dogovarja s Francijo in Indijo (sistemi za sestreljevanje brezpilotnikov), v začetku lanske jeseni je imela manjše vojaške vaje z ZDA, vse glasneje pa razmišlja tudi o vložitvi prošnje za članstvo v EU.
Ruska in azerbajdžanska stališča do mirovnega procesa so zdaj zelo podobna, razlaga Nersisjan. Obe državi želita, da dobi Azerbajdžan nadzor nad koridorjem Zangežur, ruski vojaki pa ga v okviru mirovnega procesa varujejo, s čimer bi lahko ohranili prisotnost v regiji. »Armenija se v Rusiji noče pogajati, zato ker se tam nenehno postavlja to vprašanje,« razlaga Nersisjan. »Če sami ne nadzorujete cest, lahko pride do provokacij. Nato se zanje obtoži Armenijo in se tja napoti vojake, češ da bodo branili cesto. Po velikih spopadih na armenskem ozemlju leta 2022 in vojni v Karabahu leta 2023 si česa takšnega ne želite z državo, s katero ste bili pravkar v vojni. Na žalost med stranema ni zaupanja,« dodaja naš sogovornik.