Po razpadu koalicije z Zelenimi in liberalci (FDP) prejšnji teden je socialdemokratski kancler Olaf Scholz v torek pod pritiskom krščanskih demokratov (CDU/CSU), s katerimi bi rad sprejel še nekaj zakonov, pristal na predčasne volitve 23. februarja. Z vodjem opozicije Friedrichom Merzem sta sklenila kompromis. Scholz je namreč hotel, da bi bile volitve marca, Merz, ki je prepričan v zmago, pa jih je zahteval že januarja. Novi kancler bo najbrž Merz, ki velja za bolj konservativnega od svoje predhodnice na čelu krščanskih demokratov Angele Merkel.
Prvi razpad vlade po letu 1982
Vsekakor je imel Scholz precej smole, ker je njegova semaforska koalicija, ki je nastala z veliko dobre volje povsem različnih strank, od Zelenih do liberalcev, tako hitro zašla v težave, saj je že po dveh mesecih in pol njenega obstoja Rusija napadla Ukrajino. Treba se je bilo torej odpovedati poceni ruskemu plinu, od katerega je Nemčija postala povsem odvisna. Izdatki pa so narasli tudi zato, ker je Nemčija za ZDA drugi največji dobavitelj vojaške pomoči Ukrajini.
Prejšnji teden je vlada, soočena z gospodarsko krizo, dokončno razpadla zaradi nesoglasij pri oblikovanju proračuna za prihodnje leto. Liberalci, najmanjša vladna stranka, ki pa jo podpirajo bogati, so namreč zahtevali upoštevanje »dolžniške zavore«, torej fiskalnega pravila oziroma z ustavo predpisanega omejevanja proračunskega primanjkljaja. Zato so pričakovali zmanjšanje socialnih izdatkov in subvencij za zeleni prehod, kar pa je bilo nesprejemljivo za socialdemokrate in Zelene. Ko očitno kompromis ni bil več mogoč, je pragmatični Scholz odstavil dogmatičnega finančnega ministra Christiana Lindnerja, voditelja liberalcev.
To je prvi takšen razpad nemške demokratične vlade po letu 1982. (Zahodna) Nemčija je znana po stabilnih vladah in v zadnjih 75 letih je imela komaj devet kanclerjev, toliko kot sta imeli Slovenija in Velika Britanija vsaka premierjev v zadnjih 25 letih.
Eden spravljiv, drugi napadalen
Scholz je v govoru v nemškem parlamentu utemeljeval odstavitev finančnega ministra. CDU/CSU in druge stranke je pozval k sodelovanju »v dobro države« do volitev. Dejal je, da bo njegova vlada, čeprav manjšinska, nadaljevala delo. Med drugim hoče povečati otroške dodatke. Zmerne stranke je tudi pozval, naj z ustavnimi spremembami zaščitijo ustavno sodišče, ki bi bilo ogroženo, če bi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht na volitvah skupaj dobila tretjino sedežev (kar je možno) in bi lahko blokirala izvolitev ustavnih sodnikov, za katero je potrebna dvotretjinska večina. Poudaril je, da podpira Ukrajino, a da noče zaostrovanja vojne, zato Kijevu ne namerava poslati nemških izstrelkov taurus, kar namerava storiti Merz, če bo postal kancler.
Merz, ki je naslednji govoril poslancem, je ostro napadel spravljivega Scholza. Skratka, volilna kampanja bo zelo burna. S Scholzem, ki naj bi »izgubil stik z realnostjo«, Merz ne namerava sodelovati (najbrž pa bo moral po volitvah). »Nemčija potrebuje povsem drugo vrsto politike,« je dejal Merz. Sicer je kot Scholz naklonjen opustitvi dolžniške zavore, a nasprotuje dosedanji vladni politiki zelenega prehoda, prav tako Scholzevi priseljevalni politiki. Glede migrantov je Merz bližje skrajni desnici kot Angeli Merkel, ki je leta 2015 v Nemčijo spustila več kot milijon beguncev predvsem iz Sirije. Med drugim zahteva, da se zavrnjene prosilce za azil takoj pošlje iz Nemčije. A voditelj CDU/CSU je v sredo tudi zelo jasno dejal, da nikoli ne bo sodeloval z AfD. Mnogi so si pri tem oddahnili, saj v CDU/CSU obstajajo težnje po zavezništvu s to skrajno desno stranko. Na odzive med poslanci AfD pa se je takole odzval: »Je to res vse, česar ste zmožni? Da takole vpijete?« Od proruske AfD se razlikuje tudi po tem, da izrazito podpira Ukrajino. A prav zaradi zelo močne AfD bo po volitvah, če bo hotel biti kancler, moral sodelovati s Scholzem oziroma s socialdemokrati.
Kot tretja je v bundestagu govorila zunanja ministrica Annalena Baerbock, in sicer v imenu Zelenih. Poudarila je odgovornost Nemčije do Ukrajine. »Naš odgovor na 'America First' ne sme biti 'Germany First', ampak združena Evropa z močno Nemčijo,« je še dejala.
