Včeraj zvečer je potekalo izredno zasedanje italijanske vlade, ker se hoče premierka Giorgia Meloni z novim odlokom o varnih državah obrniti na prizivno sodišče zaradi petkove odločitve pristojnega sodišča v Rimu, ki je zanjo hud udarec. Po tej sodbi ima namreč prvih 12 migrantov, ki so jih italijanske oblasti v sredo z vojaško ladjo poslale v nova, komaj pred enim tednom odprta zbirna centra v Albaniji, pravico do vstopa v Italijo, dokler ne rešijo njihovih prošenj za azil, saj prihajajo iz držav, ki niso varne. V sredo so namreč pred Lampeduso zajeli 16 migrantov iz Egipta in Bangladeša, a dva mladoletna in dva z zdravstvenimi težavami so že v četrtek iz Albanije poslali v Bari.
Italijansko sodišče se je držalo evropske sodbe
Sodba, zaradi katere je dvanajsterica v soboto lahko prišla v Italijo, se opira na odločitev sodišča EU z dne 4. oktobra, po kateri država ni varna, če niso varne vse regije v državi. S tem se desničarska vlada Melonijeve ne strinja in na včerajšnji izredni seji je določila 22 držav, ki naj bi bile varne in kamor je zato mogoče vračati migrante. Med njimi sta Egipt in Bangladeš.
»Menim, da vlada odloča o tem, katera države je varna, in ne sodišče,« je dejala Melonijeva pred sejo vlade. Na sodnike je jezna in jih podobno kot nekoč pokojni premier Silvio Berlusconi označuje za levičarje.
Projektu, s katerim je hotela Melonijeva pošiljati migrante na sever Albanije v sprejemni center v Shengjinu in zbirni center v Gjadru, slabo kaže. Oba centra, skozi katera bi lahko šlo do 36.000 migrantov na leto, deset dni po odprtju še naprej ostajata prazna. Po lanskem sporazumu Melonijeve z albanskim premierjem Edijem Ramo, ki s takim sodelovanjem išče bližnjico do članstva v EU, bosta oba centra do leta 2028 pod nadzorom Italije, tako da v njiju veljajo italijanski zakoni. Prav tako so pazniki, uradniki, pravniki in zdravniki Italijani.
Melonijeva je v gradnjo in delovanje sprejemnih centrov vložila več sto milijonov evrov. V ta projekt pa je vložila tudi velik del svojega političnega kapitala, ne le doma, ampak tudi v EU. Še v četrtek se je na vrhu EU hvalila, kako zelo učinkovito bo s takšnim pristopom odvračala migrante iz Afrike in Azije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in voditelji petnajstih članic EU se nagibajo k temu, da bi bilo pri ravnanju z migranti dobro posnemati Italijo.
Težko vračanje
Po vladnem projektu naj bi migrante, ki so jih italijanske ladje zajele na morju na poti v Italijo, a zunaj italijanskih teritorialnih voda, odpeljali v sprejemni center Shengjin. A ne žensk, otrok, družin, bolnih ali beguncev iz držav, ki niso varne. Vsi ti bi imeli pravico do vstopa v Italijo, kjer bi lahko vložili prošnjo za azil.
Iz Shengjina bi migrante odpeljali v 20 kilometrov oddaljeni Gjader, kjer bi počakali na odgovor na prošnjo za azil. Ob zavrnjeni prošnji bi se morali najpozneje v štirih tednih vrniti v svojo državo. Vlada v Rimu hoče na tak način predvsem odvrniti Afričane in Azijce od tega, da bi poskušali priti v Italijo.
Do vrnitve migrantov v domovino pa najbrž spet večinoma ne bo prišlo. V prvi polovici leta je Italija izdala 13.330 odlokov o vrnitvi v domovino za migrante, ki so jim zavrnili azil ali dovoljenje za bivanje, a se jih je v svoje države vrnilo samo 2242. S tem projektom Melonijeva tako najbrž ne bo ustavila migracij iz Afrike in Azije. Pravzaprav je v prvi polovici leta prispelo v Italijo dvakrat manj nezakonitih migrantov kot v enakem obdobju lani. V migrantih pa desnica še naprej vidi grešnega kozla za skoraj vse težave. A zlasti Italija jih s svojo izjemno nizko rodnostjo potrebuje. V Italiji je sicer največ priseljencev iz Romunije, in sicer milijon, iz Albanije pa 400.000.
