Andry José je bil že od mladosti navdušen nad vsakoletnim praznovanjem dneva treh kraljev, po katerem slovi njegovo venezuelsko rojstno mesto. Vsako leto se je pridružil tisočem vernikom na ulicah Capacha ob upodobitvi treh modrecev.
Hernández je postal vižazist. Na roki si je dal dal narediti tetovažo dveh kron, ki sta simbolizirali njegovo vlogo v praznovanjih in njegovo vero. Očitno je bil to ključni razlog, da se je pred dobrima dvema tednoma znašel v zaporu v El Salvadorju.
Hernándeza so pred dvema tednoma izgnali skupaj s 137 venezuelskimi državljani, ki so jih ameriške oblasti deportirale v El Salvador. ZDA imajo namreč s to srednjeameriško državo dogovor o predaji tujcev, ki jih iz takih ali drugačnih razlogov izženejo iz države. V El Salvadorju so izgnane Venezuelce pazniki obrili ter jih vklenjene v verige pred kamerami zaprli v celice novega mega zapora. V njem že prebiva več tisoč salvadorskih zapornikov, večinoma obsojenih članov tamkajšnjih kriminalnih tolp.
Tetovaže kot dokaz
Tetovaže so bile dokaz, na podlagi katerega so na imigracijskem uradu v San Diegu presodili, da je Hernández član kriminalne tolpe Tren de Aragua. V ZDA je prišel kot prosilec za azil in je bil ob aretaciji obravnavan na za to namenjeni vstopni točki. V prošnji je navedel, da je v Venezueli preganjan zaradi političnih prepričanj in istospolne usmerjenosti. Potem, ko je bil označen za člana tolpe Tren de Aragua, ni imel možnosti, da bi to izpodbijal na sodišču.
Podobna usoda je doletela tudi Jercea Reyesa, profesionalnega nogometnega vratarja, ki je imel tetovaže nogometnega kluba Real Madrid. Simbol španskega kraljevega kluba prav tako vključuje krono. Tudi Reyes je bil Venezuelčan, ki je zaprosil za azil v ZDA, kjer je imel družino.
Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, se je ostro odzvala, ko so jo vprašali o metodah agentov za označevaje pridržanih oseb kot članov tolp na podlagi njihovih tetovaž ali oblačil. "Sram vas bodi in sram naj bo medije, kiposkušajo zagovarjati te kriminalce," je odgovorila ter zatrdila, da se pri pravilni identifikaciji "tujih teroristov" ali "nezakonitih kriminalnih tujcev" za izgon uporablja številna merila.
Zakon iz 18. stoletja
Ameriški predsednik Donald Trump je 14. marca aktiviral Zakon o tujcih in uporih. Ta je bil sprejet leta 1798 in je bil do zdaj uporabljen le sedemkrat, nazadnje med drugo svetovno vojno. Vladi omogoča prisilno odstranitev tujih državljanov, za katere meni, da so del aktivnega upora ali invazije na Združene države Amerike. Trumpova administracija trdi, da tolpa Tren de Aragua izvaja invazijo na ZDA in da zato lahko uporabi to zakonodajo.
Uporabo zakona iz 18. stoletja so kmalu na sodišču uspešno spodbijale nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic. Sodnik je odredil, da se morajo deportacije ustaviti in da se morajo letala z aretiranimi, ki so bila že v zraku, obrniti nazaj. Prva tri letala, ki so bila takrat že na poti v El Salvador, tega napotila niso prejela. Kaj je bil razlog, da ukaza sodišča niso upoštevali, ni jasno. Trump trdi, da je prišlo do težav v komunikaciji.
Možnosti za vrnitev malo
Pred dnevi je v Capachu na zadnji vigiliji v podporo Hernándezu cerkev San Pedro napolnilo na stotine protestnikov. Med množico so bili trije možje, oblečeni v tri kralje, ki so nosili gledališke brade in diademe, posute z lažnimi dragulji, ter tablice z napisi: Vest, Pravičnost in Svoboda.
Njihove prošnje bodo ne bodo uslišane. Hernández in Reyes imata le majhne možnosti, da bi ju kdaj vrnili v ZDA. Ustavitev deportacij in morebitna dokončna zavrnitev pravnih utemeljitev Trumpove administracije nanju namreč nima vpliva. Na prostost ju lahko spustijo le oblasti v El Salvadorju.
