Ameriško zunanje ministrstvo je ob pripravi proračuna za leto 2026 zaprosilo za 54,5 milijarde dolarjev sredstev, urad Bele hiše za proračun pa je na to dal pripombe in sredstva skrčil na 28,4 milijarde dolarjev, navaja časnik. V praksi bi se varčevanje poznalo z zaprtjem desetih ameriških veleposlaništev, in sicer dveh v Evropi (Malta, Luksemburg) in osmih drugod po svetu (Maldivi, Grenada, Demokratična republika Kongo, Eritreja, Lesoto, Srednjeafriška republika, Južni Sudan, Gambija). To ne pomeni, da ZDA tam ne bi več imele diplomatskih predstavništev, bi pa to verjetno bili »samo« konzulati. V Evropi imajo ZDA trenutno veleposlaništva v vseh državah razen v Liechensteinu, Monaku, San Marinu in Andori. Sicer pa imajo drugo največjo mrežo predstavništev na svetu za Kitajsko.
Poleg veleposlaništev naj bi zaprli sedemnajst konzulatov, od teh večino v Evropi, in sicer po dva v Bosni in Hercegovini (Mostar, Banjaluka) ter Nemčiji, pet v Franciji in po enega v Združenem kraljestvu, Portugalski, Italiji in Grčiji. V več drugih državah naj bi »racionalizirali« predstavništva z združevanjem konzulatov ali krčenjem dejavnosti.
Pol manj pomoči tujini
Dokument govori o črtanju sredstev za program Trajna dobrodošlica, s katerim financirajo evakuacijo in namestitev afganistanskih državljanov v ZDA, tudi tistih, ki so ogroženi zaradi pomoči Američanom med njihovo dvajset letno okupacijo, navaja Reuters. Načrtujejo tudi konec vseh kulturnih in izobraževalnih programov zunanjega ministrstva, denimo Fulbrightovih štipendij, ki so namenjene gostovanju ameriških strokovnjakov in diplomantov v tujini z namenom sodelovanja, obojestranskega izpopolnjevanja in deljenja znanja. Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji je na institucije prav ta teden naslovilo poziv, naj se prijavijo za mogoče gostovanje kakšnega ameriškega akademika v okviru Fulbrightovega programa specialist.
Več kot prepolovila se bo tuja pomoč tujini, piše v dokumentu, pri čemer dodajajo, da ZDA tako ali tako ukinjajo agencijo za mednarodni razvoj USAID. Ukinjajo tudi obstoječe programe pomoči ob nesrečah in za begunce, ustanovili pa naj bi nova programa za mednarodno človekoljubno pomoč ter za pomoč migrantom in beguncem.
Zaenkrat ni znano, ali je zunanji minister Marco Rubio pristal na takšne reze, kar bi bilo glede na njegov poudarek zunanji politiki že v času pred prihodom na čelo state departmenta presenetljivo. Reuters sicer navaja, da predlog, ki ga spiše urad Bele hiše za proračun, običajno ne doživi večjih sprememb, predem roma v kongres. Prav tam pa odločajo o porabi proračunskih sredstev, zato je v kapitolu mogoče pričakovati več pobud, da se Bela hiša določenim varčevalnim ukrepom v diplomaciji odreče.
