V petek je v Venezueli še tretjič zapored za predsednika države prisegel 62-letni Nicolas Maduro, ki na katastrofalen način vodi Venezuelo že od leta 2013, ko je umrl Hugo Chavez. Od takrat do leta 2023 se je venezuelski BDP zmanjšal za petkrat.

Maduro je kot v posmeh vsemu, kar je posledica njegove vladavine, takole prisegel: »Prisegam, da bo ta novi predsedniški mandat čas miru, blagostanja, enakosti in nove demokracije. (…) Držal bom besedo!« Slovesnosti se je izmed voditeljev držav udeležil skoraj samo kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel.

Po uradnih rezultatih julijskih predsedniških volitev, kot jih je predstavil Nacionalni volilni svet (NVS), je Maduro dobil 52 odstotkov glasov, kandidat opozicije Edmundo Gonzalez Urrutia pa 43 odstotkov. Vendar NVS zapisnikov z volišč, ki bi te rezultate potrdili, »zaradi piratskega napada na svojo spletno stran« ni posredoval javnosti. Opozicija se je dokopala do 80 odstotkov zapisnikov z volišč in trdi, da je zmagal njen kandidat, in sicer s 67 odstotki glasov. Zato današnjo prisego označuje za »državni udar«.

Skorumpirani slaboumni režim

V četrtek so po Venezueli potekali tudi režimski »pohodi za mir«. V Caracasu se ga je udeležil notranji minister Diosdado Cabello, ki ga je na primer leta 2017 državna tožilka Luisa Ortega, nekdanja privrženka Huga Chaveza, preden je zbežala iz Venezuele, obtožila, da je prejel 100 milijonov dolarjev (95 milijonov evrov) podkupnine, ker je omogočil velike projekte brazilskega podjetja Odebrecht – tudi gradnjo podzemne v Caracasu – za katere je Venezuela plačala 300 milijard dolarjev. 

Urrutia priznan v tujini

Po julijskih volitvah so izbruhnili množični protesti in oblasti so jih zatrle. Ubitih je bilo 28 ljudi, več kot 200 ranjenih, okoli 2400 pa aretiranih zaradi »terorizma«. Za vsako informacijo o Gonzalezu Urrutii – ki je zbežal v Španijo, a še vedno pravi, da bo prevzel oblast v Venezueli – je Madurov režim razpisal nagrado 100.000 dolarjev. S tem, da je NVS goljufal, se strinjajo demokratične države, tudi na primer čilski levičarski predsednik Gabriel Boric. Evropski parlament je 75-letnega Gonzaleza Urrutio priznal za predsednika Venezuele in mu skupaj s 57-letno voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado podelil nagrado Saharova za svobodo misli.

V ponedeljek je Gonzaleza Urrutio sprejel odhajajoči predsednik ZDA Joe Biden. Za venezuelskega predsednika ga priznava tudi njegov naslednik Donald Trump. Gonzalez Urrutia se mu je zato na omrežju X zahvalil in dodal: »Venezuelci vedo, da lahko računajo na vašo odločnost.«

Dan pred tretjo Madurovo prisego so oblasti, kot trdi opozicija, Machadovo po protestih aretirale in potem hitro izpustile, kar oblasti zanikajo. Machadova, ki se sicer skriva pred policijo, je na zborovanju, preden je poskušala čim prej izginiti na motorju, vzkliknila: »Vsa Venezuela je na ulici, ni nas strah! Od danes se začenja nova faza bojev.« 

“Slovenska” delegacija

Madurove prisege so se v Caracasu udeležili tudi član poslanske skupine Levice Miha Kordiš ter nekdanja poslanca Levice Violeta Tomić in Primož Siter. Vsem trem pot financira Venezuela. V stranki Levica sporočajo, da nihče od trojice ni šel tja v njenem imenu. Kordišu, za katerega je Maduro »branik suverenosti Venezuelcev in njihovih naravnih virov«, so sicer lani zamrznili članstvo v stranki, Tomićeva je iz nje izstopila pred tremi leti. Siter pa je član sveta stranke in svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za solidarno prihodnost.

Priporočamo