Za 96 nemških poslanskih sedežev v 720-članskem evropskem parlamentu je na tokratnih volitvah zanimanja, kot že dolgo ne. Kar 35 strank oziroma več kot 1400 kandidatov se poteguje za vstop v evropski parlament, posebnost teh volitev je tudi, da bodo prvič lahko volili mladi od 16. leta naprej. To volilno reformo je pred dvema letoma sprejela takrat nova vlada socialdemokratov, Zelenih in liberalcev, z njo pa ima volilno pravico dodatnih 1,4 milijona mladih.
Veliko nezadovoljstvo
In čeprav so mladi zelo motivirani za udeležbo, jih k njej nagovarjajo še številne znane osebnosti, ki so volitve in stanje demokracije primerjale z umivanjem zob. »Z volitvami je tako kot z umivanjem zob – če jih ne umivaš, postanejo rjavi,« so z zobno ščetko v ustih in s primerjavo z rjavo barvo skrajne desnice mlade na instagramu k odhodu na volitve pozivale številne znane osebnosti. Po eni zadnjih anket pa vendar 48 odstotkov Nemcev pravi, da se samo malo ali pa sploh ne zanimajo za evropske volitve. Kako je to mogoče, ko pa je Nemčija najmočnejša evropska država in ima od evropskega združevanja velike koristi?
»V Nemčiji se evropske volitve pogosto dojemajo kot drugorazredne, običajno pritegnejo manj pozornosti kot nacionalne volitve. Poleg tega jih volilci uporabljajo za izražanje nezadovoljstva s trenutno vladajočimi strankami,« pravi naša sogovornica Julia Steimer, raziskovalna asistentka na katedri za mednarodno politiko in primerjalne sistemske študije Tehnološke univerze Kaiserslautern-Landau. In dodaja, da ankete jasno kažejo, da je nezadovoljstvo z vlado razmeroma veliko.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bo namreč vladajoča koalicija utrpela hude izgube na evropskih volitvah. Podobno kot leta 2019 si bo največ poslanskih sedežev izborila opozicijska CDU/CSU in izboljšala svoj rezultat. Pred štirimi leti so bili na drugem mestu Zeleni, na tretjem pa socialdemokrati, zdaj se drugo mesto obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki ima vse več podpornikov. AfD bi lahko dobila dobrih 15 odstotkov glasov in za seboj pustila socialdemokrate, Zelene in koalicijsko FDP, pred katero bi se vrinilo tudi pred meseci novoustanovljeno skrajno levo gibanje Sare Wagenknecht.
»Na splošno je v vseh evropskih državah opazen premik proti desni. V Nemčiji je to vidno v obliki desničarske populistične stranke AfD. Zaradi množice različnih kriz, varnostne, podnebne, pandemijske, gospodarske, tudi v obliki rasti cen, je prebivalstvo precej nezadovoljno z vladajočo koalicijo. AfD ima zato veliko protestnih volilcev,« pravi Steimerjeva.
Selitev volilcev
V volilni kampanji se pojavlja kopica evropskih in nacionalnih tem. Vprašanja, ki so pomembna tudi na evropski ravni in so v ospredju, so po oceni Steimerjeve varnost, ki se je lotevajo samo z vidika ruske invazije na Ukrajino, energetska preskrba, posledice podnebnih sprememb in splošna odpornost. Pomembna tema so tudi azilna zakonodaja in migracije.
Vsaka stranka seveda poskuša s svojimi poudarki in programom pridobiti volilce. Vendar je po oceni Steimerjeve v nemški politični krajini mogoče prepoznati določeno zbliževanje vsebine starih strank CDU/CSU in SPD, kar pa posledično vodi do selitve volilcev. »Predvsem bolj tradicionalno volilno jedro se ne vidi več v teh strankah in se seli k AfD. Druga pomembna točka je pridobivanje mladih volilcev, saj se AfD agresivno oglašuje na družbenih medijih. Zelo je prisotna na platformah, kot sta instagram in tiktok, in tako dosega zlasti mlade, med katerimi imajo nekateri malo političnih izkušenj,« razlaga.
FDP proti von der Leynovi
Po javnomnenjskih raziskavah najmočnejša CDU/CSU v svojem volilnem programu poudarja tri klasične teme: svobodo, varnost in blaginjo. »Friedrich Merz, sedanji predsednik CDU, denimo poudarja željo po ohranitvi svobode v Evropi, celovitem zagotavljanju varnosti in konkurenčnosti Evrope,« pravi Steimerjeva. SPD se predstavlja kot stranka, katere vsebinski poudarki so minimalna plača, dostojne pokojnine in potrebna pozornost, da se vojna v Ukrajini ne bi razširila. »SPD se zavzema za varnost in mir, navajajo v stranki, vendar pa se osredotočajo predvsem na socialna vprašanja in delavski srednji razred. V skladu s tem so njeni gospodarski interesi tesno povezani s podnebnimi in socialnimi vprašanji, kar pomeni, da so v ospredju predvsem pravice delavcev,« razlaga Steimerjeva.
Zeleni poudarjajo uvajanje novih delovnih in socialnih standardov, hkrati pa želijo s svojo kampanjo preprečiti predvsem krepitev skrajne desnice v Evropi in ohraniti zeleni dogovor pri življenju. Liberalci iz FDP pa so nastopili proti Ursuli von der Leyen z agendo ohranjanja javnofinančne vzdržnosti, saj nasprotujejo vsem poskusom vnovičnega skupnega zadolževanja Unije. Hkrati von der Leynovi očitajo preveč birokacije v EU, zavzemanje za končanje proizvodnje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje in premalo podpore prosti trgovini.
