Ko je prva ženska za krmilom britanskega finančnega ministrstva Rachel Reeves lansko jesen v parlamentu razlagala svoj prvi proračun, je poudarila, da so nekaj mesecev prej, na julijskih volitvah, Otočani po štirinajstih letih vladavine konservativcev glasovali za spremembe in mandat za vladanje podelili laburistom. Poudarila je, da je njihova vlada dobila mandat za desetletje »državnega preporoda«, ki so ga laburisti obljubljali v volilni kampanji (mandat sicer traja pet let). Obljub je bil zvrhan koš. Vsi Otočani bodo imeli več funtov v žepu in višjo življenjsko raven. Obljubljala je gospodarsko rast. Kako? Vlaganja, vlaganja, vlaganja … Je pa res opozorila, da mora laburistična vlada najprej povrniti gospodarsko stabilnost, ki da so jo porušili konservativci. V državni blagajni naj bi laburisti ob primopredaji oblasti namreč podedovali 14 milijard funtov manj, kot so bile ocene poznavalcev.
Napoved prepolovljene gospodarske rasti
Včerajšnja spomladanska proračunska izjava Reevesove, ki je nekakšen popravek jesenskega proračunskega dne, pa je bila precej bolj depresivna, kot so pričakovali. Malo pred njenim govorom je urad za proračunsko odgovornost (OBR) napoved letošnje gospodarske rasti znižal z dveh na en odstotek. Zakaj? Zaradi negotovosti glede uvajanja ameriških carin celo proti največji zaveznici Britaniji. Opozicijske stranke oportunistično krivijo ekonomsko politiko finančne ministrice, ki so jo še nedavno hvalili v londonskem Cityju, poslovnem središču mesta in države.
Nepričakovana novost pa je bila odločitev vlade, da oklesti proračun za socialo še bolj, kot je napovedovala še prejšnji teden, ko je premier Keir Starmer spet govoril o tem, da država porabi vse preveč denarja za socialne izdatke, posebej za nadomestila za bolniško odsotnost. Za dodatne reze naj bi se odločila zaradi naraščanja javnega zadolževanja kot posledice »globalnih dejavnikov« (beri: zaradi nepredvidljivega Donalda Trumpa). Ministrica je sporočila tudi dodatno povečanje obrambnih izdatkov: za 2,2 milijarde funtov na leto.
Tri milijone Otočanov bo ob 1720 funtov na leto
Kleščenje sociale je zelo nenavadno za levosredinsko laburistično vlado. Tem so vedno pripisovali ekonomsko neodgovornost na račun sociale in državnega zdravstva. Študija vlade navaja, da bo zaradi včerajšnjih novih klestenj proračuna za socialo do leta 2030 več kot tri milijone družin finančno na slabšem. Izgubile naj bi v povprečju 1720 funtov na leto. Medtem je ministrstvo za delo in pokojnine izračunalo, da bo 3,8 milijona otoških družin zaradi sprememb na boljšem za 420 funtov na leto. Poslanci, pa naj gre za vladne ali opozicijske, katerih osnovna letna plača znaša 91.346 funtov (upravičeni so tudi do različnih izdatkov, davkoplačevalski denar pa dobijo še za plače zaposlenih v svojih uradih in izdatke urada), nimajo nobene ali vsaj ne prave predstave o tem, kako malo je 420 dodatnih funtov za družino in kako zelo veliko je izgubljenih 1720 funtov za povprečno družino.
V spomladanski proračunski izjavi pa niso bile samo depresivne vsebine. Ministrica je proti koncu razkrila, da si neodvisni napovedovalci srednjeročne in dolgoročne gospodarske rasti obetajo večjo rast od pričakovanj, ker se je Starmerjeva vlada odločila sprožiti množično gradnjo novih stanovanj in hiš po vsej državi.
Ministrica je trdila, da bo zaradi odločitev, ki jih sporočila včeraj, dosegla svoje ekonomske cilje. Tako ona kot Starmer in vlada pa se zavedajo, da lahko Trump do jesenskega proračuna s svojimi posegi povzroči kaos v globalni ekonomiji več kot enkrat. In da se utegne v letošnjem jesenskem proračunu soočiti z enakimi problemi in dilemami, kot se je v tej spomladanski proračunski izjavi.
