Vihar v skodelici čaja? To je prvo, kar pride na misel po političnem cirkusu zaradi obtožb Trumpovega volilnega štaba na račun laburistične stranke, ki je viharen predvsem v Veliki Britaniji, kjer vlade – ne oziraje se na politično barvo – domnevno še vedno posebno zavezništvo med državama veliko bolj skrbi kot ameriške administracije, posebno od predsednika Baracka Obame naprej.
Resne obtožbe brez dokazov
Obtožbe zvenijo resno. Laburistična stranka, domnevno skrajno levičarska stranka, ki je zmagala na julijskih volitvah, ker jo je Keir Starmer premaknil v politično sredino, naj bi demokratsko predsedniško kandidatko, podpredsednico Kamalo Harris, okužila z nevarno liberalno politiko in retoriko. Obtožujejo jo tudi »očitnega tujega vmešavanja« v ameriške volitve in celo protizakonite finančne podpore njeni demokratski stranki. Koliko dokazov imajo trumpovci za te trditve? Niti enega.
Te obtožbe so se pojavile manj kot mesec dni po prvem menda prisrčnem srečanju ameriškega republikanskega predsedniškega kandidata in britanskega laburističnega premierja v Trumpovem stolpu v New Yorku, kjer ima Donald Trump med drugim razkošen dom. Prej sta se samo enkrat slišala po telefonu, ko ga je Starmer poklical po poskusu atentata. Trump je Starmerja povabil na večerjo, ki je trajala dve uri. Starmerja je na večerji spremljal zunanji minister David Lammy, ki je leta 2018, ko je bil Trump predsednik, on pa je sedel na opozicijskih klopeh, o Trumpu dejal, da je sovražnik žensk, sociopat, nacistični simpatizer in globoka grožnja mednarodni ureditvi. Nedavno je Lammy dejal, da je takrat večina politikov o Trumpu »govorila vse mogoče«. Starmer, ki se je srečal tudi s predsednikom Bidnom, se je želel dobiti tudi s Kamalo Harris, pa ta zaradi kampanje ni imela časa.
Neplačani laburistični prostovoljci
Nobena skrivnost ni, da si laburisti bolj želijo zmage Harrisove kot Trumpa, ker imajo od nekdaj demokratsko stranko za sestrsko stranko. Podobno, kot imajo konservativci republikance za pobrateno stranko, čeprav so razlike med britanskimi laburisti in konservativci neprimerljivo večje od razlik med ameriškimi demokrati in republikanci. Prav tako ni nič novega to, da laburistični prostovoljci v zadnjih tednih pred ameriškimi volitvami pomagajo demokratski stranki. Po ameriškem zakonu tuji državljani ne smejo biti plačani za sodelovanje v volilnih kampanjah v ZDA.
Sprožilec obtožb in uradne pritožbe Trumpovega volilnega tabora je bila objava (že izbrisana) do zdaj nikomur znane organizacijske direktorice laburistične stranke Sofie Patel na linkedinu, da je »že skoraj 100 nekdanjih in sedanjih članov osebja laburistične stranke« pripravljenih pomagati v kampanji Kamale Harris v ameriških zveznih državah, ki nihajo med demokrati in republikanci, in bodo ključne za zmago. Dodala je, da je še deset prostih mest in da bo »poskrbljeno za njihovo nastanitev«. Ravno to zadnje, nastanitev, naj bi pomenila finančno podporo tuje države kampanji Kamale Harris. Starmer in več njegovih ministrov zanikajo vse obtožbe. Premier, ki se je pridružil kralju Karlu III. na Samoi, kjer bo letni vrh Commonwealtha, je od tam sporočil, da so člani laburistične stranke vedno sodelovali v demokratskih volilnih kampanjah kot prostovoljci, ki to počnejo v svojem prostem času in sami plačajo svoje stroške.
