V savdskoarabski prestolnici Rijad so se zaključili pogovori med ZDA in Rusijo glede možnosti prekinitve spopadov v Ukrajini. A vsebina teh pogovorov ostaja tajna.
Rusija in ZDA zavita v molk
Kot je bilo napovedano, bi se Washington in Moskva morala pogovarjati o ločenem dogovoru prekinitve spopadov na območju Črnega morja, kar bi omogočilo prosti pretok ladijskega prometa in tako lažji izvoz ukrajinskega žita, potem ko dogovor od leta 2023 ni bil podaljšan.
Ta dogovor je sicer Ukrajini omogočil varen izvoz skupno 33 milijonov ton žita skozi koridor varnih voda, ki se je razprostiral slabih 600 kilometrov čez Črno morje do Bosporske ožine. Rusija je na dogovor pristala zaradi omilitve sankcij, pozneje pa se je iz dogovora umaknila, ker je trdila, da so proti njenemu izvozu žita in gnojil uvedene omejitve. Ukrajina je nato nadaljevala z izvozom žita čez Črno morje, vendar je ladijski koridor premaknila bliže obali.
Za danes so napovedovali skupno izjavo ZDA in Rusije o ponedeljkovih pogovorih. Ali bo do nje sploh prišlo, ni jasno, potem ko so v Kremlju sporočili, da vsebine pogovorov ne bodo razkrili javnosti. Pogovore z ZDA medtem že analizirajo, so še sporočili. »Govorimo o tehničnih pogajanjih, ki segajo v podrobnosti. Zato seveda vsebina teh pogajanj zagotovo ne bo objavljena. Tega ne bi smeli pričakovati,« je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Danes še pogovori ZDA in Ukrajine
V ameriški pogajalski ekipi sta bila Andrew Peek, višji direktor v Svetu za nacionalno varnost Bele hiše, in Michael Anton, visoki uradnik State Departmenta. Rusijo je zastopal Grigorij Karasin, nekdanji diplomat, ki zdaj predseduje odboru za zunanje zadeve zgornjega doma ruskega parlamenta, in Sergej Beseda, svetovalec direktorja Zvezne varnostne službe (FSB). Kot so dejali v Kremlju, je bila zamisel za pogovore o varnosti ladijskega prometa v Črnem morju predlog Donalda Trumpa, Vladimir Putin pa se je s tem strinjal.
V Savdsko Arabijo je pripotoval tudi ukrajinski obrambni minister Rustan Umerov, ki se bo danes sešel z ameriško delegacijo.
Nizka pričakovanja Ukrajine
Pred začetkom pogovorov v Rijadu v Ukrajini niso imeli velikih upov, da bi lahko prišlo do celovite prekinitve spopadov, kot je bila predlagana od ZDA in podprta od Kijeva. »Predlog za brezpogojno prekinitev ognja obstaja že od 11. marca in napadi bi se že zdavnaj ustavili, vendar je Rusija tista, ki vse to nadaljuje,« je ob začetku pogovorov ocenjeval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Prepričan je, da je potrebno na Rusijo izvajati pritisk, kajti če do tega ne bo prišlo, bodo v Moskvi še naprej prezirali »pravo diplomacijo in še naprej uničevali življenja«.
Zahteve za odpoklic Witkoffa
Pogajanja o premirju v Ukrajini so se vodila, potem ko so proruske izjave posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa poskrbele za val ogorčenja v Ukrajini. Šlo je za njegove besede, s katerimi je pod vprašaj postavljal ozemeljsko suverenost Ukrajine, češ da so bili v regijah Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk izvedeni referendumi o priključitvi Rusiji, ter da so ljudje večinoma izrazili željo, da bi bili pod rusko oblastjo.
Spraševanje, kaj se je zgodilo s 30-dnevnim premirjem, je postajalo vse glasnejše. Medtem ko ameriški predsednik Trump zagotavlja, da so prizadevanja za zaustavitev konflikta »pod nadzorom«, razmere na bojišču kažejo na vse kaj drugega. To velja tudi zaradi nadaljujočih se ruskih napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je vnovič pozval Rusijo k prenehanju z napadi, potem ko je bilo v mestu Sumi na severovzhodu Ukrajine ranjenih najmanj 74 ljudi.
