Zakaj se je kmalu 76-letni (14. novembra) monarh kljub bolezni podal na za vsakogar naporno 24-urno potovanje skozi dvanajst časovnih pasov, ki je bilo samo uvod v turnejo, ki jo razglašajo za poslovilno, ker ne pričakujejo, da bo še kdaj obiskal Avstralijo ali Samoo? Delno zato, ker ne želi biti le nekakšen vršilec dolžnosti kralja, ki v nekem smislu čaka na lastno smrt in Williamov prihod na prestol, ampak želi biti aktiven v svetu. In ker ima Avstralijo iskreno rad. To je njegov že sedemnajsti obisk te države. Prvič jo obiskuje kot monarh, šestnajstkrat jo je obiskal kot prestolonaslednik. Prvič je prišel pri sedemnajstih letih in dva semestra obiskoval srednjo šolo Timbertop, v katero je hodil tudi globalni medijski »monarh« avstralskega rodu Rupert Murdoch. S tega obiska naj bi se prej neroden najstnik vrnil kot samozavesten mlad moški. Njegova mati, pokojna kraljica Elizabeta II., je Avstralijo obiskala šestnajstkrat. Prvič kot prva od britanskih monarhov leta 1954, ko so jo sprejeli kot pravo kraljico, z neverjetnim navdušenjem, med katerim ni nikomur prišlo niti na misel, da bi Avstralija kdaj morda postala republika. Po letu 1954 jo je obiskala še petnajstkrat.

Na vrhu Skupnosti narodov pričakujejo zahteve po opravičilu in odškodninah, posebno za dediščino trgovine s sužnji. Med karibskimi državami kroži vsota 200 milijard funtov, ki bi bila za pobrexitsko Britanijo katastrofalna. Večina Britancev meni, da niso krivi za grehe predhodnikov in da se Britanija ni dolžna ne opravičiti ne plačati odškodnine.

Monarhija ali republika?

Ravno številni obiski kraljice in prestolonaslednika, zdaj kralja, veliko povedo o tem, kako pomembna je Avstralija za dolgoročno preživetje britanske monarhije. Monarhisti v Avstraliji in Britaniji poudarjajo, da Avstralci zelo spoštujejo aktualni kraljevi par in da so navdušeni, da sta si vzela čas za to dolgo potovanje kljub kraljevim zdravstvenim problemom. To po njihovem priča o trdnosti odnosov med Britanijo in Avstralijo. Kljub tej oceni je presenetila novica, da se nobeden od premierjev avstralskih zveznih držav v prestolnici Canberra ne bo udeležil državnega sprejema v čast Karlu III. To je zelo nepričakovana javna klofuta oziroma košarica kralju, ki je vsaj uradno monarh oziroma šef države v Avstraliji in še trinajstih državah po svetu, med katerimi so za Britanijo ključne ravno Avstralija, Nova Zelandija in Kanada. Če bi »padla« Avstralija, bi to sprožilo učinek padanja domin. Časovnica kraljevega obiska je bila dolgo znana, pa imajo premierji vseh šestih zveznih držav ravno na dan sprejema druge nujne obveznosti, ki jih eden od njih celo ni navedel. Avstralski monarhisti so ogorčeni, saj pravijo, da gre za orjaško žalitev, češ, vsi avstralski premierji in ministri so prisegli zvestobo »našemu monarhu«, zdaj pa pljuvajo na ponujeno roko prijateljstva.

Monarhijo rešil princ George?

Avstralski republikanci so leta 1999 izsilili referendum o ukinitvi monarhije, pa je bila dobra polovica, 54 odstotkov, proti. Avstralsko navdušenje za republiko zelo niha. Pred nekaj leti je doseglo enega vrhuncev, potem pa sta prišla na obisk William in Kate s takrat še majhnim princem Georgeem, ki bo nekoč kralj. Avstralci so bili tako navdušeni nad njim, da so avstralski mediji ocenili, da je »umoril republiko«. Karel III. je pred obiskom javno odgovoril na pismo avstralskega republikanskega gibanja z javnosti neznano vsebino. Dejal je, da čuti globoko ljubezen do Avstralije in da je od Avstralcev odvisno, ali želijo biti republika ali monarhija. Njegov obisk v Avstraliji oživlja razpravo o republiki, za katero naj bi bila spet večina Avstralcev, za katere pa to trenutno naj ne bi bila zares pomembna tema.

Vroča tema za Britanijo je že tudi kraljev obisk v eni od najmanjših članic Skupnosti narodov, na otoški Samoi, ki jo bosta s Camillo obiskala po Avstraliji, ker bo gostila letni vrh Skupnosti narodov. Ta ima skupaj z Britanijo 56 članic, katerih velika večina so nekdanje britanske kolonije. Številne vse glasneje zahtevajo ne samo opravičilo za britansko vlogo v trgovini s sužnji, ampak tudi odškodnino. Kralj Karel III. je lani med obiskom v Keniji govoril o »veliki žalosti in obžalovanju zaradi kolonialnega obdobja«, ni pa se opravičil zanj. Tudi če bi se hotel, se ne more, ker je podrejen vladi. Tudi sedanja laburistična vlada, tako kot njene konservativne predhodnice, je že sporočila, da se Britanija na vrhu Skupnosti narodov, ki se ga bo poleg kralja, predsednika skupnosti, udeležil tudi premier Keir Starmer, ne bo opravičila zaradi britanske (umazane) vloge v trgovini s sužnji, niti simbolično. Ne pristaja pa niti na odškodnine za stoletja, v katerih je bila Britanija kolonialna gospodarica velikega dela sveta. 

Priporočamo