Tudi tokrat se je veliko študentov z vseh koncev Srbije peš odpravilo v Beograd, njihov sprejem pa se je začel zvečer okoli sedme ure. Izčrpane študente, ki so hodili tudi po več dni, so sprejele množice, vzdušje pa je bilo bolj podobno športnemu navijanju kot protestu. Po nekaj incidentih konec lanskega leta so vsi zbori do zdaj potekali mirno.
Današnji večer pa je v Beogradu zaznamovala drugačna atmosfera zaradi študentskih protiprotestnikov, ki od prejšnjega tedna taborijo v Pionirskem parku, zeleni površini med Palačo Srbije in Novim dvorom, kjer ima sedež predsednik republike. Danes zjutraj so se pojavili traktorji, ki so v dveh koncentričnih krogih obkrožili študentski tabor in posredno tudi dostop na Vučićev dvor. »Ti traktorji okoli našega predsednika so infrastrukturni čudež Vučićevih partijašev. Čez noč so se pojavili in prikladno zaščitili predsednika in njegove podanike,« nam je povedal Lazar Gerić, upokojeni arhitekt.
Zunaj kroga traktorjev so bili protestniki, ki so pretežno vzklikali psovke, večina traktorjev pa je imela izpraznjene gume. Znotraj tabora je bilo bolj čemerno vzdušje, kombiji so dostavljali hrano in druge potrebščine. »Tukaj smo študenti, ki želimo še naprej študirati in nasprotujemo blokadam. Zahtevamo, da se fakultete odprejo, ker če se bo to nadaljevalo do 20. marca, bo zmanjkalo časa, da nadoknadimo zamujeno. Večina študentov želi študirati, a jih glasna manjšina blokira,« je začela pripovedovati 23-letna študentka prava Danica, ki študira na državni univerzi v Beogradu.
V javnosti so se pojavile navedbe, da so ti drugi študenti plačanci, komercialna televizija pa je celo objavila posnetke pogajanj za dnevnice. »Sam sem slišal, da eni in drugi dobivajo denar za udeležbo na protestih. Zdaj, lahko, da je res, da oboji dobivamo denar, ali pa nihče,« je navedbe zavrnil študent strojništva Andrija Jovanović, ki že šest dni tabori pred Vučićevim dvorom.
Prihod žandarmerije
Vučić se je v četrtek zvečer srečal s predstavniki študentov v Pionirskem parku. Povedal jim je, da pričakuje nasilje, in pozval študente, naj premislijo, ali še želijo taboriti pred predsedniško palačo, saj ni prepričan, da jih varnostne sile lahko zaščitijo. »Predsednik pričakuje, da se bo nad nami izvajala agresija. Predlagal je, da vsaj ženske zapustimo tabor,« je povedala Danica in dodala, da zaradi lastne varnosti ne bo prenočila v taboru.
Pogovor je prekinil bučen aplavz, ko je okoli pete ure popoldne prišlo približno sto pripadnikov žandarmerije, ki so se razporedili po taborišču. Sledila jim je skupina moških s torbami v vojaško olivni barvi. Omenjena študenta sta bila med redkimi mladimi v taboru – večinoma so bili tam moški srednjih let z mrkimi obrazi. Zaman smo poskusili navezati stik z njimi. Nazadnje nam je eden od njih zaskrbljeno rekel: »Ne znam dobro govoriti, mogoče vprašajte koga drugega.« Vmes je živčno pogledoval naokoli. Kaj hitro je za nami prišel tretji gospod, mu nekaj zašepetal in nam sporočil: »Tukaj nimaš kaj spraševati. Samo hodi naprej, bo tako bolje za vse.«
Izredno stanje
Srbski predsednik je 2. marca za jutrišnjo soboto povabil »vso Srbijo v Beograd« na veliko kontrarevolucijo. Kasneje je napovedal, da pričakuje »veliko nasilje«. Predsednica parlamenta Ana Brnabić pa je za soboto napovedala poskus državnega udara. Študent Jovanović zavrača takšne navedbe. »To ne drži, naš predsednik ni povabil ljudi na shod za danes, saj bi tako potekala dva shoda hkrati. To bi bilo neodgovorno,« je bil prepričan študent in pristavil, da bo kljub predsednikovemu opozorilu prenočil pred dvorom. Zunaj tabora smo srečali študenta Darka Nikolića, ki prav tako študira strojništvo in podpira blokade ter proteste. Ta se je predsednikovega vabila spominjal drugače: »Seveda je predsednik povabil privržence na svoj shod isto soboto. On si želi nasilja, saj mu to najbolj koristi. Da lahko razglasi izredno stanje in policijsko uro. Nič si ne želi bolj od tega.«
